• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 21
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL Sklep II Ip 266/2020
    11.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00033362
    ZIZ člen 56. SPZ člen 5, 142, 142/2, 150.
    nadaljevanje izvršbe - novi dolžnik - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor po izteku roka - obveznost zastavitelja - končanje stečajnega postopka - načelno pravno mnenje - izbris hipoteke
    Lastnost hipotekarnega dolžnika lastniku s hipoteko obremenjene nepremičnine daje že samo lastništvo nepremičnine, ne glede na to, ali je hipotekarna obveznost tudi neposredno izvršljiva. Ker je glavni dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo hipotekarne obveznosti na zastavljenih idealnih deležih nepremičnin, neposredna izvršljivost pa je tudi zaznamovana v zemljiški knjigi, upniku zoper hipotekarne dolžnike zgolj ni treba vložiti hipotekarne tožbe.

    Po prenehanju gospodarske družbe z izbrisom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov.

    V izvršilnem postopku dolžniki ne morejo doseči izbrisa hipoteke na svojih nepremičninah, v ugovoru po izteku roka tudi ne morejo več uveljavljati, da notarski zapis ni izvršilni naslov.
  • 202.
    VSL Sklep I Cpg 213/2020
    11.3.2020
    SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
    VSL00034517
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 19/1, 19/2, 20.
    oprostitev plačila sodnih taks - fizična oseba - premoženjski cenzus - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja - presežen cenzus - obročno plačilo
    Skladno z določbami 10., 17., 18., 19. in 20. člena ZUPJS, je celotni mesečni dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov 3.564,50 EUR, mesečni povprečni dohodek na člana družine tožene stranke pa 891,12 EUR (pri upoštevanju vrednost le nekaterih nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke), kar presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sporne takse niso izpolnjeni, pravilna. Za oprostitev plačila sodne takse bi morala tožena stranka v konkretnem primeru določno navesti vrednost nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke oziroma trditi in dokazati, da je njihova vrednost tako nizka, da utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, česar pa ni storila.

    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo drugega odstavka 19. člena ZUPJS, ki določa, da se ugotovljeno premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti ugotovljenega premoženja, ni utemeljen. Od uveljavitve novele ZST-1C se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. Drugi odstavek 19. člena ZUPJS pa se v določenih primerih ne uporablja, med drugim pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Glede na to njegova uporaba v konkretnem primeru ne pride v poštev.
  • 203.
    VSL Sodba VI Kp 24911/2019
    11.3.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00032359
    KZ-1 člen 53, 53/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
    nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - enotna kazen - izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona
    Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj. Za enega od teh (nevarna vožnja v cestnem prometu) mu je določilo (le) zaporno kazen, ne pa tudi stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Slednjo mu je izreklo šele pri enotni zaporni kazni. Po prvem odstavku 53. člena KZ-1 mora sodišče v primeru, če je storilec z enim dejanjem izvršil dve ali več kaznivih dejanj, za katera mu hkrati sodi, določiti najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreči enotno kazen. Sodišče ne sme posamezne kazni izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju.
  • 204.
    VSL Sodba II Cp 2159/2019
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00033245
    OZ člen 579. ODZ paragraf 974.
    tožba za izpraznitev nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - darilna pogodba - razveza darilne pogodbe - prekarij - preklic prekarija - dokazno breme - dokazna ocena
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zakoncema Š. dano le dovoljenje za gradnjo in brezplačno uporabo stanovanja brez določenega trajanja uporabe in roka vrnitve. Pri takem razmerju pa gre za prekarij v smislu 974. paragrafa ODZ oziroma 579. člena OZ, ki tožnici omogoča, da od toženca kadarkoli zahteva, da prostore, ki jih v hiši zaseda, izprazni.
  • 205.
    VSL Sodba II Cp 241/2020
    11.3.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00034417
    OZ člen 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 182.
    odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - vožnja z mladoletnim voznikom brez izpita - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hude telesne poškodbe - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - odmera denarne odškodnine

    Za ugotovljeno škodo je sodišče prve stopnje tožnici namenilo skupaj 26.750,00 EUR, kar je v času sojenja predstavljalo približno 24 povprečnih neto plač - ob upoštevanju 100 % temelja. Pritrditi je treba pritožnici, da je kot 15-letno dekle v nesreči utrpela hude poškodbe: kar 11 prelomov (poleg preloma leve senčnice vse na gibalnih delih: tri na treh vretencih hrbtenice, obsežne prelome ramenskega obroča: prelom obeh ključnic, prelom obeh prvih reber in drugega rebra desno, prelom obeh kosti leve podlahti), poleg tega pa še obtolčenino obeh pljučnih kril, vdor zraka v obe prsišči in v medplučje, podkožni emfizem torakalne stene levo in vratu; odrgnine in raztrganine desne nadlahti. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine primera (subjektivno merilo) in upoštevaje podobne primere iz sodne prakse je dosojena odškodnina v izpodbijanih delih (za telesne bolečine, strah in skaženost) in v celotnem znesku nekoliko prenizka.

  • 206.
    VSC Sklep I Ip 76/2020
    11.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00034120
    ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
    plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
    Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.
  • 207.
    VSL Sodba I Cpg 464/2019
    11.3.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00033359
    ZGD-1 člen 264, 264/2, 505, 505/1. OZ člen 132.
    odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
    Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.

    Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.

    Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.

    Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
  • 208.
    VSL Sklep I Cp 211/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00032717
    ZPP člen 157, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 365, 365-3. ZZZDR člen 57, 57/1. ZIZ člen 64, 64/1.
    sodba na podlagi pripoznave - odločitev o stroških postopka - povod za tožbo - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - solastnina - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi
    Vložitev intervencijske tožbe po 57. členu ZZZDR je bila nujna posledica pričetka izvršilnega postopka, da bo tožeča stranka lahko posegla na posebno premoženje prvega toženca kot dolžnika, zato gre šteti, da sta prvi toženec zaradi neplačila dolga, druga toženka pa zaradi podaje ugovora tretjega dala povod zanjo.

    Druga toženka je, kljub trditvam, da je lastnica skupnega premoženja do polovice nepremičnine, pravilno lahko zahtevala ustavitev izvršbe na skupno premoženje v celoti.
  • 209.
    VSC Sklep I Ip 91/2020
    11.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00034121
    ZIZ člen 38, 38/5.
    izvršba na premičnine - potrebni stroški izvršbe - pravočasnost priglasitve stroškov
    Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
  • 210.
    VSL Sodba I Cp 128/2020
    11.3.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00035373
    ZZZDR člen 84, 84/2.
    razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - causa (kavza) - vrnitveni zahtevek
    Kavza je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne, in sicer je ta preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve »vera v dosmrtno skupno življenje«. Zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila po drugem odstavku 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere. Obravnavani zahtevek ni utemeljen, če pravna podlaga darila ni v opredeljeni veri, ampak jo sestavljajo tudi drugi nagibi, ki morda celo prevladujejo.
  • 211.
    VSM Sodba I Cp 50/2020
    11.3.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSM00043252
    OZ člen 921, 953/1.
    izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
    Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.
  • 212.
    VSL Sklep II Cp 186/2020
    11.3.2020
    DEDNO PRAVO
    VSL00036729
    ZPVAS člen 8. ZD člen 163, 221. ZPP člen 13. SPZ člen 42. URS člen 158.
    dedovanje deleža v agrarni skupnosti - vrnitev premoženja imetniku premoženjske pravice - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - naknadno najdeno premoženje - pravnomočna upravna odločba - konstitutivna odločba - upravičenec za uveljavljanje vrnitve premoženjskih pravic po ZPVAS - lastnik - izvirna pridobitev lastninske pravice - vezanost na upravno odločbo - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - obseg zapuščine - krog dedičev - prejšnji sklep o dedovanju
    V obravnavani zadevi je sporno, ali vrnjeno premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino po zapustnici in kdo je posledično dedič tega premoženja.

    Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.

    Na podlagi določila 13. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je civilno (zapuščinsko) sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim (zapuščinskim) postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.

    Odločitev sodišča prve stopnje, ki je vrnjeno premoženje obravnavalo kot del zapuščine po pokojni T. T. ter pri določitvi dedičev izhajalo iz prvotnega sklepa o dedovanju, po katerem zapustničin sin F. F. in njegovi potomci ne morejo dedovati, je pravilna in zakonita.
  • 213.
    VSL Sodba II Cp 2304/2019
    11.3.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00032527
    OZ člen 131, 299.
    povračilo škode - premoženjska škoda - konj - učinki vpisa v register - Centralni register kopitarjev - pridobitev lastninske pravice - cesijska pogodba - odstop terjatve (cesija) - prevzem terjatve - aktivna legitimacija - stroški mesečne nege in oskrbe - odškodninski zahtevek - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti
    Vpis v centralni register kopitarjev ni konstitutiven pogoj za pridobitev lastninske pravice.

    Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila vrednost konja po nesreči nič - konj ni bil več sposoben tekmovati.

    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik do stroškov oskrbovanja konja ni upravičen, saj ne more zahtevati odškodnine med ničelno vrednostjo konja in njegovo vrednostjo, če ne bi bil poškodovan, ter hkrati mesečnih stroškov, ki mu nastajajo zaradi tega, ker mora konja vzdrževati.
  • 214.
    VSL Sodba I Cpg 240/2019
    11.3.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00032424
    OZ člen 131, 239, 615, 615/1, 616, 616/2. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5, 67/7.
    plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - posest in uporaba stvari v solastnini - dogovor o uporabi solastnine - ustni dogovor o uporabi stvari - učinek dogovora - pridobitev solastnega deleža - veljavnost prejšnjih najemnih pogodb - vstop v pravni položaj prednika
    Pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo in pretekom dogovorjenega ali zakonitega odpovednega roka. Zgolj zaradi neplačila najemnine za avgust 2017 pa še ni bilo mogoče sklepati na odpoved najemne pogodbe.

    Pritožnica ni trdila, da jo je v času veljavnosti najemne pogodbe katerikoli solastnik oviral pri njeni uporabi najetih parkirnih prostorov. Iz tega je sklepati na ustni dogovor o razdelitvi parkirišč za uporabo med solastniki. Taki sklepi oziroma dogovori solastnikov pa učinkujejo v korist oziroma breme pravnih naslednikov posameznega solastnika (sedmi odstavek 67. člena SPZ). To pa pomeni, da je tožena stranka kljub pridobitvi solastniškega deleža na parkirišču vstopila v pravni položaj prejšnjega solastnika. Zato ne more samovoljno odločati, katera parkirišča bo uporabljala glede na svoj solastniški delež.
  • 215.
    VSC Sklep I Ip 48/2020
    11.3.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00033009
    ZIZ člen 34, 34/3, 58, 58/4.
    dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi se nanašala na novo dovoljeno sredstvo ali predmete izvršbe, zato je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in ga je utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.
  • 216.
    VSL Sklep Cst 95/2020
    11.3.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00032114
    ZFPPIPP člen 398, 398/1.
    odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - pravočasnost predloga
    Predlog za odpust obveznosti je mogoče vložiti le do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja in ne tudi kasneje.
  • 217.
    VSL Sodba in sklep IV Cp 193/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00032475
    ZZZDR člen 129, 129a. ZVojI člen 9, 11, 14. ZPP člen 413.
    preživninska obveznost - preživnina za otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - invalidnost - vojni invalid - nadomestilo za invalidnost - dejansko stanje ob izdaji odločbe - predodelitev otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
    Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživninske obveznosti toženke upoštevalo vrednostni trikotnik in sicer potrebe mladoletnih otrok ter materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank je pravilno ocenilo, katere mesečne in letne preživninske potrebe otrok lahko krijeta pravdni stranki in v kakšnem razmerju.

    Tožnik na podlagi ZVojl prejema mesečno 1.930,00 EUR. Zmotne so pritožbene navedbe, da gre za denarne prejemke, ki jih ni mogoče upoštevati v okviru materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika, ker so ta denarna sredstva namenjena zgolj njegovemu preživljanju in vsakodnevnemu blaženju njegovih težav, ki jih ima kot invalid.

    Preživninska obveznost se določi oziroma porazdeli med preživninska zavezanca, glede na ugotovljene dejanske okoliščine ob izdaji sodbe.
  • 218.
    VSM Sklep I Ip 9/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM00033375
    ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
    pogoji za postavitev začasnega zastopnika - ugotavljanje dejanskega prebivališča - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - ugovor zoper sklep o zavarovanju - poseg v pravico do izjave - ustavna pravica do enakega varstva pravic
    Nespoštovanje zahtev iz ustavne pravice do enakega varstva pravic in citirane določbe ZPP, udejanjeno v preuranjeni postavitvi začasne zastopnice, ki z vsebino zadeve ni seznanjena tako kot dolžnik, predstavlja poseg v dolžnikovo pravico do izjave v postopku, zaradi česar je onemogočeno učinkovito varstvo njegovih pravic.
  • 219.
    VSL Sodba I Cpg 178/2020
    11.3.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00035835
    OZ člen 105, 116, 116/1, 190, 190/3. ZPP člen 214, 214/2, 318, 318/1, 318/1-3.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pasivnost stranke - domneva priznanja dejstev - sklepčnost tožbe - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena od strank - dobava vozil - sporazum strank - odpadla pravna podlaga - vrnitev prejetega denarja - neupravičena pridobitev
    Pritožnica ima sicer prav, da se določba 116. člena OZ o nemožnosti izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka, nanaša na nek objektiven, od pravdnih strank neodvisen razlog, ki pa ga tožeča stranka ni zatrjevala. Ne glede na navedeno pa pritožnica s temi navedbami ne more uspeti. Iz neprerekanih odločilnih dejstev je namreč razvidno, da sta bili pravdni stranki sporazumni, da tožena stranka tožeči stranki vrne prejeti znesek, ker do dogovorjene dobave vozil ni prišlo. Pravna podlaga je odpadla, ostala pa je obveznost vrnitve prejetega zneska tožene stranke tožeči stranki (tretji odstavek 190. člena OZ). S tem se pokaže, da so zmotna pritožbena izvajanja, da je tožba nesklepčna, ker nima trditev o tem, da bi tožnica toženko pozivala na izpolnitev, da bi ji odobrila dodaten primerni rok ipd. v smislu 105. člena OZ.
  • 220.
    VSL Sodba II Cp 2134/2019
    11.3.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00033671
    OZ člen 40, 40/1, 50, 190, 190/3, 198, 239, 239/2, 275, 336, 336/1, 364, 369, 369/1, 369/6, 434, 434/1, 569.
    kreditna pogodba - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve s hipoteko - hipotekarni bančni kredit - poslovna odškodninska odgovornost - neupravičena uporaba nepremičnine - izbrisna pobotnica - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - dolžna skrbnost - zakonita subrogacija - subrogacija terjatve - prevzem izpolnitve - navidezna (simulirana) pogodba - poslovna podlaga (kavza) - nagib za sklenitev pravnega posla - odpadla pravna podlaga - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - uporabnina - prikrajšanje in obogatitev
    Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca.

    Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 21
  • >
  • >>