ugovor po izteku roka - sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Ker niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in ker dolžnik ni plačal sodne takse, je sodišče prve stopnje skladno z 29b. členom ZIZ pravilno zaključilo, da se ugovor dolžnika po izteku roka šteje za umaknjen.
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.
Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.
Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
OZ člen 131, 239, 615, 615/1, 616, 616/2. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5, 67/7.
plačilo najemnine - najemna pogodba za določen čas - molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - posest in uporaba stvari v solastnini - dogovor o uporabi solastnine - ustni dogovor o uporabi stvari - učinek dogovora - pridobitev solastnega deleža - veljavnost prejšnjih najemnih pogodb - vstop v pravni položaj prednika
Pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo in pretekom dogovorjenega ali zakonitega odpovednega roka. Zgolj zaradi neplačila najemnine za avgust 2017 pa še ni bilo mogoče sklepati na odpoved najemne pogodbe.
Pritožnica ni trdila, da jo je v času veljavnosti najemne pogodbe katerikoli solastnik oviral pri njeni uporabi najetih parkirnih prostorov. Iz tega je sklepati na ustni dogovor o razdelitvi parkirišč za uporabo med solastniki. Taki sklepi oziroma dogovori solastnikov pa učinkujejo v korist oziroma breme pravnih naslednikov posameznega solastnika (sedmi odstavek 67. člena SPZ). To pa pomeni, da je tožena stranka kljub pridobitvi solastniškega deleža na parkirišču vstopila v pravni položaj prejšnjega solastnika. Zato ne more samovoljno odločati, katera parkirišča bo uporabljala glede na svoj solastniški delež.
dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, ki bi se nanašala na novo dovoljeno sredstvo ali predmete izvršbe, zato je pravilno zaključilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in ga je utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
neizvedba dokaza - zaslišanje strank - neupravičen izostanek z naroka
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Kot izhaja iz pritožbe in iz izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ni zaslišalo pravdnih strank, ker se nista odzvali sodnemu vabilu (glej 7. točko izpodbijane sodbe). Gre za v ZPP predvideno posledico neupravičenega izostanka stranke z naroka, na katerem naj bi bila zaslišana (glej 258. in 262. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko predmetnega dokaza ni izvedlo. V tej situaciji sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podajati nobenih dodatnih argumentov za neizvedbo dokaza, kot zmotno meni pritožnica, in s takšnim ravnanjem ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Skladno s pravili ZPP tudi ″odločitev sodišča″, da na narok z vabilom za zaslišanje povabi pravdni stranki, ni v ničemer obvezujoča in torej ne učinkuje na način, da bi bilo ta dokaz sodišče v vsakem primeru dolžno izvesti.
Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca.
Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
ZPP člen 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNPosr člen 2, 2/1, 2/1-5, 13, 13/1. OZ člen 15.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o nepremičninskem posredovanju - ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju - sklenitev pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe
V obrazložitvi sodbe sicer sodišče navede dejstva strank, na katera se zahtevki opirajo, vendar je temelj obrazložitve v navedbi ugotovljenih odločilnih (pravno pomembnih) dejstev, ki tvorijo dejansko podlago sodne odločbe. Zato je (v skladu s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožbeno upoštevno le nasprotje glede slednjih.
Pogodba je lahko realizirana le, če predhodno sploh obstaja soglasje volj za njeno sklenitev. Soglasje o bistvenih sestavinah določenega pogodbenega tipa pa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Seznanjanje s pogodbo niti konkludentno ne more pomeniti, da je podano soglasje volj za sklenitev pogodbe.
URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2.
priporni razlogi - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - predlog za odpravo pripora - nadomestitev pripora s hišnim priporom - sorazmernost pripora - nevarnost za življenje in zdravje
Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.
Toženec s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica za toženca opravila storitve, kot izhajajo iz računov, izstavljenih na podlagi naročniških pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki in ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnikova navedba, da je dolg plačal, pa ni upoštevna. Pritožnik sme, skladno z določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik je prvič šele v pritožbi navedel, da je upniku dolg plačal, pri tem pa ni niti trdil, da tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti v postopku na prvi stopnji, zato pritožbeno sodišče te navedbe ne sme upoštevati.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - dokazna pravila
Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034412
SZ-1 člen 91, 111. OZ člen 15.
tožba za izpraznitev stanovanja - pravni naslov za uporabo stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - bistvene sestavine najemne pogodbe - pravica do spoštovanja doma
Ker toženec s tožnico nima sklenjene najemne pogodbe, stanovanje uporablja brez pravnega naslova in lahko tožnica kadarkoli s tožbo zahteva njegovo izselitev (111. člen SZ-1). Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi s tem, da na odločitev ne more vplivati toženčevo sklicevanje na pravico do spoštovanja doma, upoštevajoč pri tem odločbo Ustavnega sodišča U-I-64/14 (ki jo v pritožbi izpostavlja pritožnik) ter tudi novejšo odločbo istega sodišča Up-619/17. Drži sicer, da pritožnik v stanovanju živi že 33 let in da za njegovo uporabo plačuje. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča, ob upoštevanju ostalih dejanskih ugotovitev, ne narekuje drugačne odločitve. Ni namreč mogoče spregledati, da je takšno dolgotrajno bivanje posledica nezakonite vselitve ter vlaganja cele vrste neutemeljenih zahtevkov, ugovorov in pritožb. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, kršitev pravice ne more prerasti v pravico samo in zato toženčevega pravnega položaja ni mogoče primerjati z zgolj na videz podobnimi položaji najemnikov.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba predpisa - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
ZD člen 163, 164, 165. ZPP člen 337, 337/1. DZ člen 136, 151.
dedovanje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - prekluzija - novote - novote v zapuščinskem postopku - nedopustne pritožbene novote - starševska skrb
Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 111, 111/4. ZS člen 83, 83/2.
prepozna pritožba - vročanje sodnih pisanj - sodne počitnice / poletno poslovanje - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - rok za dvig pisanja - štetje roka - iztek roka za dvig pisanja na nedeljo - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošti in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo. Zakon o sodiščih vročitvi med sodnimi počitnicami (izročitev obvestila o prispeli sodni pošiljki in dvig sodne pošiljke v roku 15 dni od puščenega obvestila) ne odvzema pravne veljave, saj je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samim postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033245
OZ člen 579. ODZ paragraf 974.
tožba za izpraznitev nepremičnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - darilna pogodba - razveza darilne pogodbe - prekarij - preklic prekarija - dokazno breme - dokazna ocena
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zakoncema Š. dano le dovoljenje za gradnjo in brezplačno uporabo stanovanja brez določenega trajanja uporabe in roka vrnitve. Pri takem razmerju pa gre za prekarij v smislu 974. paragrafa ODZ oziroma 579. člena OZ, ki tožnici omogoča, da od toženca kadarkoli zahteva, da prostore, ki jih v hiši zaseda, izprazni.