Sodišče v kazenskopravni očitek obsojencu, da je prikrajšal delavce za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki ima za posledico, da se plače za navedeno obdobje ne upoštevajo v izračun pokojninskih osnov, s spremembo dopolnilne norme ni poseglo.
Razlaga prepovedane posledice (prikrajšanja delavcev za pravice, ki jim pripadajo) pri storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1, ki jo ponuja vložnik zahteve (da mora priti do dejanskega prikrajšanja, ki se bo odrazilo v višini odmerjene pokojnine ob delavčevi upokojitvi) pomeni, da bi bilo mogoče delodajalcu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev v primeru neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, očitati šele ob nastopu pogojev za delavčevo upokojitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00020054
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367c. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 7.
predlog za dopustitev revizije - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00020055
ZIZ člen 10, 15, 239, 268. ZPP člen 377, 384, 384/1.
postopek izvršbe in zavarovanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - dovoljenost revizije - začasna odredba - nedovoljena revizija - novela ZIZ-L - zavrženje revizije
Revizija v postopkih odločanja o začasnih odredbah ni dovoljena.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124. ZNP člen 52.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - laični pooblaščenec - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je vložila hčerka nasprotne udeleženke. Kot pooblaščenka svoje mame v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more zastopati, saj ni odvetnica. Poleg tega ni izkazala niti, da bi bila skrbnica svoje mame J. P., pa tudi če bi bila, ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker tako v obravnavani zadevi predlog ni bil vložen po odvetniku oziroma stranka ni izkazala, da bi imela sama opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00019557
ZPP člen 319, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo procesno pravo, ko je zaključilo, da gre v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje za subjektivno in objektivno identična tožbena zahtevka (319. člen ZPP) in da je zato sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o isti stvari.
Sodišče vedno sklepa na krivdo storilca na podlagi presoje njegovega ravnanja in na podlagi te presoje napravi zaključke o tem, ali mu je krivda dokazana.
V pravnomočnem sklepu so bile pri presoji ponovitvene nevarnosti in neogibne potrebnosti pripora utemeljeno upoštevane tako pretekle pravnomočne kazenske obsodbe obdolženca, kot tudi izdani plačilni nalogi za storjene prekrške zoper javni red in mir, navedena priporna pogoja pa je sodišče utemeljeno ocenjevalo tudi v luči načina storitve očitanega kaznivega dejanja in predpisane kazni. Drži navedba zagovornice, da navedeni kriteriji predstavljajo obteževalne okoliščine pri izrekanju kazenske sankcije, vendar pa se lahko upoštevajo tudi v postopku odločanja o priporu, kot pri presoji obdolženčevih osebnih lastnosti in njegovega prejšnjega življenja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP), zato zagovornica nima prav, da sodišče ne bi smelo upoštevati teh odločb in narave kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022591
ZKP člen 371, 371/1-11, 378, 395, 395/1, 420, 420/1-1, 445.
kršitev kazenskega zakona - protipravnost - vzročna zveza - krivda - zavestna malomarnost - test sorazmernosti - načelo proporcionalnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - seja pritožbenega senata - obveščanje strank o seji senata
Ne glede na to, da je z neupoštevanjem policijskega zakonitega ukaza oškodovanec kot storilec prometnega prekrška sprožil dogajanje, je bila stopnja njegovega ogrožanja zaradi načina zasledovanja, potem ko je obsojenec za njim zapeljal v njivo, v popolnem nesorazmerju z obsojenčevo nalogo prijetja storilca prekrška. Pri presoji (ne)sorazmernosti obsojenčevega posega je treba upoštevati tudi dejstvo, da je obsojenec sledil oškodovancu tudi po tem, ko je obvestil OKC in že razpolagal s podatkom o lastniku motornega vozila, ki ga je oškodovanec upravljal, tako da po ugotovitvah pritožbenega sodišča potreba po trdovratnem vztrajanju pri vožnji po njivi ni bila več nujna. V konkretnem primeru pa je policist upravljal službeno vozilo, ki je nevarno sredstvo in glede na način zasledovanja oškodovanca ustvaril nevaren položaj, tako da vozila ni uspel pravočasno ustaviti ter posledično povozil oškodovanca, ki je dobil hudo telesno poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00018864
ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev darila - odpadel nagib - razlogi za revizijo - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Presoja verodostojnosti in prepričljivosti dokazov je pridržana sodiščema nižjih stopenj. Revident lahko z grajo dokazne ocene uspe le, če izkaže, da ima takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Skrajni primeri take dokazne ocene bi lahko pomenili kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. Hkrati mora biti tudi logično vzdržna, razumna in dosledna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019041
ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska raba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine?
2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019934
OZ člen 50, 417, 435, 533. ZPP člen 8, 214, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/3.
prodajna pogodba - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazno breme - cesija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - preskakovanje pravnih sredstev
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb; zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe. Tudi Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da višjemu sodišču ni treba izčrpno ponavljati razlogov (sodišča prve stopnje) za odločitev, kadar se strinja z njegovo presojo, in je že obrazložitev sodišča prve stopnje dovolj izčrpna, če pritožnik v pritožbi ne uveljavlja novih pravnih argumentov. Pritožbenemu sodišču se ni bilo treba opredeliti do vsakega izvedenega dokaza in pojasnjevati, zakaj toženka dokaznega bremena glede obstoja darilnega namena pogodbe ni zmogla; to je namreč naloga sodišča prve stopnje, ki je t. i. iudex facti. Polemiziranje s subjektivno dokazno oceno pritožnice ni dolžnost pritožbenega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023216
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 43. ZGO-1 člen 96, 96/2.
dopuščena revizija - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženec zaradi varstva svoje lastninske pravice?
nejasna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe - dopolnitev tožbe v upravnem sporu - izpodbijani upravni akt - zavrženje nerazumljive tožbe - laična stranka - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti
ZUS-1 določno opredeljuje kršitve, ki so tožbeni razlog in tožbene zahtevke v upravnem sporu. Na tožniku je torej, da sprejme odločitev, katero od možnosti bo uporabil, da bi dosegel zasledovani cilj. Le v primeru, da tožba v tem pogledu ni razumljiva, ker ni mogoče ugotoviti tožnikove volje, ga je sodišče skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno pozvati na dopolnitve, ki se nanašajo na popolnost ali razumljivost tožbe, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka. Sodišče torej tožnika ni dolžno pozvati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval, ampak le, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe, ki se lahko kaže tudi kot njena nejasnost.
Obveznost upravnega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost ves čas postopka, vzpostavlja le tožba, glede katere ni formalnih zadržkov za njeno vsebinsko obravnavo in ki so kot razlog za zavrženje določeni v 36. členu ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023215
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/8. ZVoz člen 2, 2/1-4.
dopuščena revizija - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - običajno prebivališče
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali pravni termin "običajno prebivališče," opredeljen v Zakonu o voznikih, tvori pravno podlago za opredelitev nedoločenega pravnega pojma "dejanskega življenja" iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije?
ZPP člen 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 22, 22/1, 33, 33/1-1.
predlog za dopustitev revizije - izvrševanje kazenskih sankcij - prošnja za pogojni odpust - odpadel pravni interes - izpodbojna tožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila predlagateljica še pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije (v zvezi z izpodbijanjem odločbe o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust) predčasno odpuščena s prestajanja kazni zapora, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati, saj je vložila izpodbojno tožbo (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže.
sklep o prekinitvi upravnega postopka - predhodno vprašanje v upravnem postopku - dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik, ki je s tožbo izpodbijal sklep tožene stranke o prekinitvi postopka do odločitve drugega upravnega organa o predhodnem vprašanju, ne izkazuje (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njegova tožba zavržena. S tožbo je namreč zahteval odpravo izpodbijanega sklepa tožene stranke, da bi se lahko postopek pred toženo stranko nadaljeval in zaključil z vsebinsko odločitvijo o zadevi. Tako odločitev pa je tožena stranka glede na obvestilo že sprejela, zato si tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
Zakon o sodnem svetu (ZSSve ) (2017) člen 37, 37/3, 39, 39/1, 45, 45/4, 45/2.
sodnik - sodniška služba - suspenz - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - javno zaupanje - osebna integriteta - začetek postopka - predlog za presojo ustavnosti
Pri disciplinskem postopku in postopku zaradi izreka suspenza iz četrtega odstavka 45. člena ZSSve gre za dva ločena postopka, ki imata različno pravno naravo in zato tudi različen tek, ki sta v pristojnosti različnih organov, pri čemer pa ima tožnik v obeh samostojno pravno sredstvo. Odločitev o suspenzu lahko izpodbija iz razloga, da očitki, ki so bili v izpodbijani odločbi o suspenzu predstavljeni, nimajo ustreznega značaja in teže, pri čemer pa se bo njihova utemeljenost presojala v ločenem disciplinskem postopku (z dokončno odločitvijo pristojnega organa). Izrek suspenza torej ne temelji na presoji utemeljenosti očitanih disciplinskih kršitev, temveč na presoji, ali so očitki (utemeljeni ali ne) takšnega značaja in teže, da narekujejo izrek suspenza zaradi zasledovanja cilja zaupanja javnosti v sodstvo in varstva njegovega ugleda.
Suspenz je sicer povezan z disciplinskim postopkom, saj brez uvedenega disciplinskega postopka njegov izrek po ZSSve ni mogoč. ZSSve uvedbo disciplinskega postopka in možnost začasne odstranitve iz sodniške službe veže na vložitev neposrednega predloga za izrek disciplinske sankcije. To pomeni, da je bil v konkretnem primeru disciplinski postopek zoper tožnika uveden z vložitvijo predloga za izrek disciplinske sankcije, četudi mu ta predlog (še) ni bil vročen. S tem so bili namreč izpolnjeni formalni pogoji za izrek suspenza.
dopuščena revizija - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - retroaktivnost - pridobljene pravice - zastaranje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali odmera obveznosti plačila nadomestila za rabo vode na podlagi 199.b člena ZV-1 za čas od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013 v nasprotju z 2., 33. in 155. členom Ustave Republike Slovenije posega v pravni položaj zavezancev, ki so v tem obdobju rabili vodo brez podeljene vodne pravice?
dovoljenost revizije - razlastitev - občinska javna cesta - povezanost očitkov kršitev in nosilnih razlogov izpodbijane sodbe - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih. Revidentkina vprašanja pa se nanašajo le na en razlog (izkazanost javne koristi). Ker se vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja, bi bila vsebinska obravnava revidentkine revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidentka izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen njen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo pa revidentka tudi izkazuje svoj pravni interes.