ZDDV-1 člen 44, 44-7, 45. ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 60. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - uporaba nepremičnine - namen uporabe nepremičnine - obdavčena dejavnost - dokazovanje v davčnem postopku - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev pravice do poštenega sojenja - ugoditev reviziji
Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika revidenta in predlagane priče, vendar v nobenem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ni pojasnilo odločitve, da glavne obravnave ne bo opravilo. Revident je določeni ugotovitvi dejstev in sklepu o dejanskem stanju s strani tožene stranke oporekal s tem, ko je sodišču prve stopnje predlagal izvedbo dokazov za drugačno presojo ugotovljenih dejstev, in mu posledično očital, da predlagani dokazi niso bili izvedeni v skladu z ZUS-1. Ni torej nasprotoval le izvedenim zaključkom glede ugotovljenega dejanskega stanja, temveč se zavzema za ugotovitev dejstev, ki bi pripeljala do drugačne odločitve o njegovem namenu, da bo s predmetnima nepremičninama opravljal z DDV obdavčeno dejavnost in posledično do drugačne odločitve o dodatni odmeri DDV. Opustitev obrazložitve glede neoprave glavne obravnave in zavrnitve dokaznih predlogov pa pomeni, da skladno z ustavno zagotovljeno pravico do obrazloženosti sodbe ni mogoče šteti, da sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in jo je zato treba razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ugovor retroaktivne uporabe zakonske določbe - rok za izdajo odločbe - obdobje obdavčenja - lex specialis
Določbi 125. člena ZDavP-2 in petega odstavka 68. člena ZDavP-2 nista v nasprotju, temveč je določba petega odstavka 68. člena specialna glede na 125. člen ZDavP-2. Za postopek v zvezi z odmero davka od nepojasnjenih virov dohodka je zakonodajalec rok za izdajo odločbe namreč drugače uredil oziroma je določil drugačno obdobje, za katerega se ta davek lahko odmeri. Ta postopek se lahko, kot v obravnavanem primeru, uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden, in zakon ne določa enako kot v 125. členu ZDavP-2, da odmera ni mogoča, ko do izdaje odločbe od dne, ko je bilo treba davek napovedati, obračunati in odtegniti, poteče več kot pet let. V konkretnem primeru gre pri 68. členu ZDavP-2 za lex specialis in ne za nedovoljeno retroaktivno uporabo določbe, ki bi neustavno posegala v pridobljene pravice.
ZDDV-1 člen 63, 67, 82, 82/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - skrbnost - pravni standard - sklepanje pravnih poslov - zastopnik - odgovornost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Odločanje na podlagi pravnega standarda ("vedel oziroma bi moral vedeti") pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnega standarda nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
Kadar zastopani sklepa posle po zastopniku, samo dejstvo, da je posel sklenjen prek zastopnika, ne more vzpostaviti neizpodbojne domneve, da je zastopani že zaradi tega vedel ali moral vedeti za vse morebitne davčne nepravilnosti oziroma goljufije sistema DDV. Pri sklepanju pravnih poslov po zastopniku se vzpostavlja posebna (davčna) odgovornost zastopanega ob presoji ravnanja njegovega zastopnika. Glede na značilnosti takega posla je torej glede vprašanja, ali je podan subjektivni element, treba presojati obstoj le tega pri zastopniku, torej ali je ta vedel ali mogel vedeti, da je bila transakcija, na katero se (zastopani) sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Seveda pa se s postavitvijo zastopnika zastopani kot subjekt, ki uveljavlja pravico do odbitka DDV, ne more izogniti svoji odgovornosti za primer, da je bilo ugotovljeno, da je njegov zastopnik, ki je posloval v njegovem imenu in za njegov račun, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV.
ZDoh-2 člen 90. OZ člen 50, 50/1. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodka iz kapitala - davčno izogibanje - ekonomska vsebina posla - navidezen pravni posel - prodaja poslovnega deleža - izplačilo dividend - objektivni in subjektivni element
Nedovoljeno davčno izogibanje, s katerim se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, so tudi pravni posli, ki sicer niso navidezni v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali. Navedeni pravni posli pa se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo v tem, da je njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. Če se ugotovi takšno davčno izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - prispevki za socialno varnost - plačilo regresa za letni dopust - rok za izplačilo - drug prejemek iz delovnega razmerja - načelo enakosti pred zakonom
Izplačilo delavcem, ki ga je delodajalec opredelil kot izplačilo regresa in ga izplačal v mesecu decembru, davčno ne predstavljajo drugega obroka regresa za letni dopust, ampak drug dohodek iz zaposlitve, če delodajalec z ničemer ne izkaže da so bili podani pogoji za izplačilo regresa v več obrokih in po 1. juliju tekočega leta.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodka pravnih oseb - časovna veljavnost predpisov - v času odločanja veljaven predpis - načelo zakonitosti v davčnih zadevah - davčni odtegljaj - obdavčitev nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - država z ugodnejšim davčnim režimom - seznam - plačnik davka
Za ugotovitev vira dohodka v Sloveniji je na podlagi v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnih določb ZDDPO-2 zadoščalo, da je rezident izplačal dohodek in da davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec (tega) dohodka za račun davčnega zavezanca, ki mu ta dohodek pripada (in ima sedež ali kraj dejanskega poslovodstva v državah s seznama), ne glede na vrsto storitve, ki jo je (le-ta) opravil.
Obveznost izračuna in izpolnitve davčne obveznosti za dohodke, od katerih se po ZDDPO-2 plačuje davčni odtegljaj, je torej zakonsko prenesena na drugo osebo - plačnika davka. Le-ta torej ni davčni zavezanec, ki dosega dohodke, temveč tista oseba, ki ima položaj plačnika davka. Za presojo, ali se revidenta lahko šteje za plačnika davka, pa je treba pravilno razlagati v času izdaje odločbe veljavne določbe 58. člena ZDavP-2.
Za plačnika davka se šteje oseba, ki dohodek le izplača, vendar je ne bremeni, če je oseba, ki jo dohodek bremeni, nerezident (sedmi odstavka 58. člena ZDavP-2), oziroma oseba, ki za tuj račun prejme dohodek, če oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka (6. točka prvega odstavka 58. člen ZDavP-2, uveljavljenega s 16. členom ZDavP-2B).
ZDoh-2 člen 92, 93, 93-2, 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 53, 53/4-2, 491.
davek na dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - d.o.o. - osnovni kapital in osnovni vložki - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnikov
Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 33, 36, 36/1. ZUS-1 člen 2. ZPKSMS člen 3, 6, 7.
upravni akt - dovoljenost upravnega spora - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - obrazložitev predloga - mnenje - zavrženje tožbe - kandidatura za sodnika mednarodnega sodišča
Sodni svet RS v postopku predlaganja in izvolitve kandidatov za sodnike mednarodnega sodišča poda le mnenje in ne opravi izbire med kandidati, zato ne gre za vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
ZP-1 člen 21, 21/2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
pravica do pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - odločba o sankciji za prekršek - izrek opomina
Pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo sodišče ni presodilo oziroma v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo svojih zaključkov o tem, zakaj je utemeljen izrek globe namesto opomina, navkljub zatrjevani izpolnitvi predpisane obveznosti pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku. V konkretnem primeru zato ravnanje sodišča predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in je bila storilcu v postopku o prekršku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - manjše sodišče
Okoliščina, da ena od strank opravlja sodniško službo pri sodišču, ki postopek vodi, je okoliščina, ki bi tako v javnosti kot pri nasprotni stranki lahko vzbudila resen dvom v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00019781
ZPP člen 190, 190/2, 337, 337/1, 370, 370/3. SPZ člen 146, 146/4, 153, 153/1. ZUKSB člen 11, 11/1, 11/7, 11/8, 29, 29/2. ZIZ člen 17.
hipotekarna tožba - tožbeni zahtevek - aktivna stvarna legitimacija - maksimalna hipoteka - prenos maksimalne hipoteke - prenos pogodbe, iz katere izvira temeljno razmerje - izbrisna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka. Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več. Toženka bi tako, ker gre za očitek o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, za izbris prenosa maksimalne hipoteke na tožnico ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov morala vložiti izbrisno tožbo. Dokler pa je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka, je podana tudi tožničina materialna aktivna legitimacija.
SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Vendar pa je ZUKSB v odnosu do SPZ kasnejši (lex posterior derogat legi priori) in specialnejši zakon (lex specialis derogat legi generali), saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožnico (DUTB, d. d.), medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hipotek na splošno, torej ne glede na subjekte.
OZ člen 5, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZNP člen 112.
solastnina - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - konkretno in realno prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Nižji sodišči sta menili, da tožnica svojega prikrajšanja ni izkazala, saj bi morala od tožencev zahtevati izselitev iz točno določenih prostorov oziroma sama predlagati način bodoče uporabe nepremičnin, ki bo skladen s solastniškimi deleži. Takšno stališče je prestrogo, saj v odsotnosti izrecnega dogovora posamezen solastnik nima pravice razpolagati s točno določenim (fizičnim) delom nepremičnine in zahtevati njegove izročitve v izključno posest. Tožnica je s pozivom, naj izpraznijo prostore po lastni izbiri, tožencem omogočila, da bi sami izbrali rešitev, ki bi bila zanje najbolj sprejemljiva. Posebno pa se kot prestrogo izkaže ob upoštevanju ravnanja nasprotne stranke. Tako je odločilno, da ni bilo ugotovljeno, da bi se toženci na tožničin poziv kakorkoli odzvali in so očitno zavračali tako dogovorno rešitev kot prostovoljno izselitev iz dela nepremičnine po lastni izbiri. Ignoranca in neodzivnost za pozive solastnika nasprotujeta načelom mirnega reševanja sporov ter vestnega in poštenega izvrševanja pravic.
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Za utemeljitev obstoja utemeljenega suma v fazi odločanja o priporu po vložitvi obtožnice, ko se zahteva zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), ne zadošča le povzemanje navedb iz oškodovankinih kazenskih ovadb, ki, razen z izpovedbama dveh policistov, iz katerih izhajajo le njune zaznave o oškodovankinem psihičnem stanju v času policijske obravnave, in še to le v zvezi z dvema od več obravnavanih dogodkov, nista podprti z nobenimi drugimi dokazi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika
Ni primerno, da bi pristojno sodišče odločalo o protipravnosti lastnega ravnanja, saj bi to lahko vzbudilo dvom strank in javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019040
ZPP člen 8, 190, 214, 214/2, 347. ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. URS člen 155. PZ člen 44, 44/2. ZL člen 5. SPZ člen 9.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče s tem, ko je sprejelo zaključek, da tožena stranka ni prerekala, da so vtoževane nepremičnine bile potrebne za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča (in to dejstvo štelo za priznano) kršilo pravilo iz 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je sodišče s tem, ko v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali na vtoževanih nepremičninah stojijo infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zmotno uporabilo materialno pravo iz 76. člena ZGJS,
- ali je sodišče z zaključkom, da so se vtoževane nepremičnine uporabljale za izvajanje gospodarske javne službe državnega pomena, zmotno uporabilo materialno pravo, kršilo prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS in zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 8. in 347. člena ZPP,
- ali je v konkretnem primeru podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da se dobra vera domneva in da tožeča stranka dejstev, ki bi to domnevo izpodbijala, v svojih vlogah ni navedla,
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke ob vložitvi tožbe podana, čeprav iz odločbe Ustavnega sodišča Up-699/2012 izhaja, da je pravna subjektiviteta Občine Ankaran v času vložitve tožbe že obstajala,
- ali je sodišče pravilno uporabilo 190. člen ZPP, ko je štelo, da se ta uporablja tudi v situacijah iz tretjega odstavka 52.b člena Zakona o lokalnih skupnostih.
mediji - objava popravka - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - tretja oseba - identiteta tožeče stranke in osebe v medijskem obvestilu - argument precedensa - razlikovanje
Vprašanje, o katerem mora odločiti Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi, se glasi: Ali je mogoče s popravkom medijskega obvestila zajeti tudi tretje osebe, ki so v (spornem) obvestilu nastopale kot (domnevno) prizadete osebe skupaj s tožnikom, ki po ZMed uveljavlja pravico do popravka. Rešitev tako oblikovanega pravnega (revizijskega) problema (vprašanja) se glasi: to je mogoče in dopustno, če tožnik s tem vzpostavlja dialog z življenjskim dogodkom (dogajanjem), kakor je opisan v izvornem obvestilu in s takšnim izvrševanjem pravice do popravka ne uresničuje hkrati kakšnega izmed odklonitvenih razlogov po 31. členu ZMed.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi razlogi, ki bi lahko okrnili videz nepristranskosti sodišča - toženčeve pavšalne navedbe o krivičnem ravnanju predložitvenega sodišča zoper njega v predhodnih postopkih tega ne utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019092
OZ člen 13, 349. ZOR člen 25, 25/2, 374. ODZ paragraf 1175, 1178, 1182, 1184, 1199, 1205, 1215. ZPP člen 180, 347.
dopuščena revizija - družbena pogodba (societas) - pogodba o skupnosti imovine - obličnost pogodbe - stvarni vložek - delitev dobička - dobiček od kapitala - letno poročilo - izplačilo dobička - pasivna legitimacija - zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - pričetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - prenehanje družbe civilnega prava - konkretizacija tožbenega zahtevka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je sodišče druge stopnje glede vložkov v societeto drugače ugotovilo dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, ali bi moralo razpisati obravnavo ter obrazložiti in navesti dokaze za svoje ugotovitve,
2. ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo ter izvesti dokaze in jih dokazno oceniti v delu, ki se nanaša na izpovedbe prič T. T. in P. P. ter listinske dokaze, tj. izjavo tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpisek ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pismo o nameri o sodelovanju z dne 22. 1. 1999,
3. ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, pričetku teka zastaranja ter ali je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe z dne 14. 6. 2011 ali pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013,
4. ali je pravilna presoja glede zahtevane obličnosti dogovora o bodoči delitvi dobička societete,
5. ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička,
6. ali je družbenik civilne družbe upravičen do izplačila dobička iz točno določenega posla ali lahko zahteva le plačilo dobička, dosežnega v poslovnem letu,
7. ali bi morala tožeča stranka zahtevek uveljaviti zoper družbo civilnega prava in tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi se glasil na izplačilo in izvršbo iz premoženja družbe,
8. kdo je pasivno legitimiran za tožbo za izplačilo dobička v primeru družb civilnega prava, kjer so vsi družbeniki fizične osebe, vsi posli pa se realizirajo preko gospodarskih družb, ki so v lasti družbenikov družb civilnega prava.