V času, ko je tožena stranka dala pooblastilo odvetniku za vložitev revizije, oseba, ki je dala to pooblastilo, ni imela več položaja zakonitega zastopnika tožene stranke. Zato ta oseba v imenu tožene stranke ni mogla veljavno pooblastiti odvetnika za vložitev revizije. Ker reviziji ni bilo priloženo veljavno pooblastilo, ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 265, 265/4, 267, 299. SPZ člen 43, 43/2.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - izločitveni zahtevek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu - odstop od pogodbe - notifikacijska dolžnost
Pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini niso izpolnjeni, ker desetletna priposestvovalna doba (drugi odstavek 43. člena SPZ) od 1. 9. 2006, ko naj bi se tožnik vselil v nepremičnino in s tem pridobil posest, niti do zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje 22. 3. 2016, tudi teoretično ni mogla preteči.
Pri Pogodbi o priznanju solastninske pravice ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu pododelka 5. 3. 3. ZFPPIPP. Stranki sta s to pogodbo le določili solastninski delež, ki ga je lastnik priznal tožeči stranki zaradi njenih, do sklenitve pogodbe, že realiziranih vlaganj. S pogodbo torej ni bila dogovorjena nobena dolžna izpolnitev tožeče stranke, njene narave pa ne more spremeniti določilo glede plačila stroškov overitve podpisa.
Obstaja notifikacijska dolžnost upnika terjatve iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, da v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upravitelja obvesti o svoji terjatvi. Rok za odstopno upravičenje stečajnega dolžnika v času odločanja sodišča prve stopnje še ni potekel. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku, bi odstopno upravičenje izgubilo pomen.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela - delo na projektih - reintegracija - sodna razveza
Sodišči prve in druge stopnje sta v okviru trditev strank ugotovili, da očitek, da tožnica ni opravljala nalog vodenja in izvajanja domačih in tujih projektov, ni utemeljen, saj je tožnica to delo prav v spornem obdobju opravljala in je prav zaradi dela upravičeno pojasnila razloge za neprijavo na projekt. Intenzivnost obremenitve tožnice in dejanske količine dela s projektom toženka ni posebej in konkretno izpostavljala. Celo ko je tožnica navedla in opisala, da je šlo za zahteven projekt, ki je po njenem zahteval štiri mesece dela, toženka tega ni zanikala v smislu konkretnega nestrinjanja s tem. Tudi revizijske navedbe o dolžnosti upoštevanja količinske (ne)obremenjenosti tožnice so splošne, saj toženka niti v reviziji ne konkretizira dejstev o tem, da projekt H. ni zahteval tolikšnega angažmaja tožnice, da se ta ne bi mogla (ustrezno) pripraviti in prijaviti na druge projekte.
V zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnice se revizijsko sodišče delno strinja z revizijo toženke, da sta se sodišči nekoliko pretirano ukvarjali in poudarjali osebne okoliščine tožnice kot „okoliščine in interese obeh pogodbenih strank za nadaljevanje delovnega razmerja“ (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Vendar tudi teh okoliščin ni mogoče zanemariti, predvsem pa je pomembno, da revizija ne izpodbija tudi drugih razlogov, na katerih temelji ta odločitev – tj. zanikanju navedb toženke v zvezi z možnostjo „usmerjanja“ tožnice, da bi se pripravljala na projekte in jih vodila, da toženka zanjo nima dela, da gre za utemeljevanje predloga za razvezo z vsebino razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zvezi z mobingom itd.
direktor - pogodba o poslovodenju - nezakonita razrešitev - odškodnina - kršitev pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odpravnina
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpovedi, ki je predstavljala le izvršitev razrešitve. Posledično do vzpostavitve delovnega razmerja in do prejemkov iz delovnega razmerja ni bil upravičen in jih tudi ni zahteval. To pa ne pomeni, da ni upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi nezakonite prekinitve statusno pravnega razmerja oziroma kršitve pogodbe. Ker je z nezakonito razrešitvijo prenehalo statusnopravno razmerje med strankama, toženka obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi do tožnika - to je omogočanje opravljanja funkcije direktorja do izteka mandata - ni izpolnila.
Sporni pobot se ni nanašal na klasični denarni depozit, kjer bi komitentka položila svoja denarna sredstva na račun banke, temveč so bila denarna sredstva pri banki deponirana z namenom zavarovanja terjatve iz naslova pogodbene kazni. Z zavarovanjem z denarnimi sredstvi je bilo nadomeščeno prej dano zavarovanje s hipoteko. Pri tem je bilo s Pogodbo o kratkoročni vezavi sredstev na odpoklic dogovorjeno, da sme banka (tožnica) svojo terjatev iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu (sklenjene s stransko intervenientko na svoji strani) pobotati z nasprotnimi terjatvami deponentke (prve toženke) po Depozitni pogodbi. S tem dogovorom je bilo dano soglasje za izjemo od prepovedi (enostranskega) pobotanja po 316. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00023401
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo, da je pritožbena navedba, da toženec ni pridobil informacij o finančnem stanju poslovnega subjekta, s katerim je sklepal posel, nedovoljena pritožbena novota in se zato o njej ni izreklo,
- ali je tožena stranka ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ko je kljub temu, da pogodbena stranka ni prostovoljno plačala kupnine, unovčenje menice ni bilo uspešno, tožeča stranka pa je prišla do poplačila šele s prodajo nepremičnine, soglašala z novo dobavo blaga pogodbeni stranki po isti pogodbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru „vseh okoliščin“ pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru „vseh interesov obeh pogodbenih strank“ pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
kupna pogodba - predmet pogodbe - kritni kup - generična stvar - individualno določena stvar - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre - dopuščena revizija
Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.
Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), in dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo. Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019249
OZ člen 18, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
Sklicevanje na pozitivno pravno ureditev ne daje podlage za avtomatično sklepanje o neposlovni odškodninski odgovornosti naročnika (toženke), če do izvajanja posla ne pride na predpisan način. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti se kot merilo za presojo protipravnosti uporablja predvidljivost negativne posledice ravnanja. Pri opustitvenih ravnanjih se presoja, ali je bilo v času opustitve mogoče tudi predvideti negativno posledico, ki bi iz takšne opustitve izhajala.
Okoliščine obravnavane zadeve ne kažejo, da bi bilo že v času toženkine opustitve zahteve po predložitvi bančne garancije, ki je bila predvidena v 10-dnevnem roku po podpisu Pogodbe (2. 12. 2009), mogoče sklepati o konkretni negativni posledici takšne opustitve, to je v neplačilu podizvajalcev v času, ko so bila dela že opravljena in ko je tožnica na toženko naslovila zahtevek za plačilo približno leto dni po podpisu pogodbe (decembra 2010).
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00031212
ZPSPP člen 28. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi odstopa od pogodbe po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih potrebna sodna intervencija.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči vrhovno sodišče. Konkretna in natančna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, ki je predlagatelj ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 132. ZDSS-1 člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedovoljena revizija - novela ZPP-E - prehodne in končne določbe - zavrženje revizije
Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma tožnica ni niti predlagala njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
direktor - potek mandata - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - izplačilo razlike v plačah - višina
Upoštevajoč odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej tudi 169. člen OZ). To pomeni, da mu pripada nadomestilo tiste plače, kot bi jo prejel, če bi delal, kar vključuje tudi morebitna zvišanja plače, uskladitve, dodatna izplačila plač ipd. Zato se v takih in podobnih primerih ni mogoče vedno nasloniti na določbo sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih; takšna višina nadomestila v nekaterih primerih namreč ne pokrije celotnega prikrajšanja.
V konkretnem primeru je pogodbeno določilo jasno: direktorici pripada nadomestilo plače v višini njene direktorske plače še za tri mesece po prenehanju mandata (torej tri mesece po 30. 6. 2013), ne pa tudi kasneje. Tako iz pogodbe jasno izhaja, da tožnica, tudi če bi delala, ne bi bila več upravičena do plače za delovno mesto direktorice, kateri je mandat potekel, temveč do plače za delovno mesto, ki jo je bil v skladu z 12. členom pogodbe o zaposlitvi delodajalec dolžan ponuditi tožnici. Takšna ureditev je tudi logična posledica razumevanja, da je višja plača (lahko) vezana prav na opravljanje nalog direktorja v času njegovega mandata (oziroma v tej zadevi še tri mesece po tem), po poteku tega pa na ustrezno drugo zaposlitev, ki ni več zaposlitev direktorja.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Toženka tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišča druge stopnje, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj ni postavila.
sojenje v brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost
Glede povrnitve premoženjske škode ZVPSBNO v 21. členu posebej predpisuje objektivno odgovornost države in uporabo meril za odmero odškodnine iz 4. in 16. člena tega zakona, v ostalem pa napotuje na uporabo določb obligacijskega zakonika o povrnitvi premoženjske škode. Prav v vseh relevantnih določbah (26. člen Ustave, 131. člen OZ, 21. člen ZVPSBNO) pa je popolnoma jasno predpisana odgovornost za škodo, povzročeno z nedopustnim ravnanjem. Brez vzročne zveze med konkretnim protipravnim ravnanjem državnih organov (v obravnavanem primeru pravdnega sodišča) in nastalo škodo zato ne more biti odškodninske odgovornosti države.
OZ člen 287, 364, 364/2. ZPP člen 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4, 370, 370/3.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pripoznava dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodbe ni mogoče preizkusiti
Pripoznava dolga mora biti jasna, nepogojna in določena. Iz izjave ali konkludentnega ravnanja mora biti razvidna pravna podlaga terjatve. Iz primeroma naštetih konkludentnih ravnanj v drugem odstavku 364. člena OZ, ki predstavljajo pripoznavo dolga, je mogoče razbrati, da mora iz ravnanja dolžnika jasno izhajati, da je njegov namen priznati obstoj dolga do upnika. Gre za ravnanja, usmerjena v poplačilo obveznosti. Zgolj omembe kredita v poslovnem načrtu pa ni mogoče opredeliti za takšno ravnanje.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00020122
OZ člen 564, 564/1.
pogodba o preužitku - aleatornost pogodbe - huda bolezen preužitkarja - poslovna sposobnost - razsodnost - razveljavitev pogodbe
Pri pogodbi o preužitku (ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju) je pravno tveganje v tem, da stranki pogodbe ob sklenitvi (še) ne vesta, kakšne in kolikšne bodo njune medsebojne obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da je smrt le časovna razmejitev obveznosti, ocena aleatornosti pogodbe pa se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata pogodbeni stranki z njeno sklenitvijo.