Revizija po predlogu zavarovalnice se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici, materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak naj lahko vplivajo od zunaj. Gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Te okoliščine morajo biti takšne, da upoštevajo kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, ali pa zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ničnost odločbe
Revidenta konkretnega vprašanja, ki bi izpolnjeval v sodni praksi Vrhovnega sodišča določena in ustaljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da pravno vprašanje izpolnjuje pogoje za dovoljenost revizije, nista navedla.
Kot zelo hude posledice sta navedla posledice, ki niso posledice izpodbijanega akta, zato tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - zelo hude posledice niso izkazane - dopolnitev revizije po izteku roka
Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo.
SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 30, 30/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/1-6.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - prenos najemne pogodbe - neprofitna in tržna najemnina - uporabnik stanovanja - najemnik neprofitnega stanovanja - pravni interes - dejanski interes - izboljšanje pravnega položaja
Z odločbo o plačevanju tržne najemnine zaradi preseženega dohodkovnega cenzusa za neprofitno najemnino, je bilo odločeno o pravnem položaju najemnika in ne uporabnika stanovanja. Pritožnica kot uporabnica stanovanja, s tožbo v upravnem sporu ne varuje svojega ampak najemnikov pravni položaj oziroma njegovo pravno korist glede nadaljnjega plačevanja neprofitne najemnine za stanovanje. Iz določb SZ-1 tudi ne izhaja, da se v postopku, kot je obravnavani, odloča o pravicah ali pravnih koristih uporabnika stanovanja. Pritožnica in njena otroka izvajajo svoje upravičenje do bivanja v stanovanju na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenil najemnik (pritožničin mož), ne pa neposredno na podlagi materialnega predpisa, sama tudi ni zavezanka za najemnino. Upravnopravno razmerje med uporabnico (pritožnico) in toženko sploh ni vzpostavljeno. Uporabnica s svojimi prizadevanji za nižjo (neprofitno) najemnino varuje svoj dejanski interes.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - kvalificiran predlagatelj - očitna pomota - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču
Ker je predlog za dopustitev revizije vložila tožnica, ki je odvetnica, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
ZDR-1 člen 9, 29, 129, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2005) člen 48.
dodatek za delovno dobo - višina dodatka - delovna doba - kolektivna pogodba dejavnosti
Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev in s tem odstop od načela in favoren, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
Očitana kršitev 8. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (kar pravilno navaja tudi tožnik), če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaradi relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se revizija lahko vloži, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre lahko tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo oziroma je ni upoštevalo, zaradi česar je s takšno kršitvijo obremenjena tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje.
V konkretni zadevi je tožnik šele v reviziji uveljavljal navedeno bistveno kršitev določb postopka, ne da bi jo pri tem uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
OZ člen 59, 64, 64/1, 65, 82, 82/1, 82/2, 83, 111. ZPP člen 226, 226/2.
razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopku
Besedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.
Po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ker med tožencem in drugim tožnikom ni obstajalo delovno razmerje, v sporu med tema strankama ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031020
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožeča stranka upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP le v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo in je bila izdana odločba o invalidnosti, ali tudi v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca in odločba o invalidnosti ni bila izdana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožnik po drugem odstavku 5. člena uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede upravičen do položajnega dodatka?
odpoklic predsednika uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta
Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali člana uprave v takšnih okoliščinah ni treba izkazati in konkretizirati negativnega vpliva na vodenje poslov in družbo, natančneje na njena zunanja razmerja do poslovnih partnerjev ali na poslovne rezultate.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00020441
ZGD-1 člen 501, 501/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - razlogi za izstop
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali porušeni osebni odnosi med družbeniki predstavljajo utemeljen razlog za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo v smislu drugega odstavka 501. člena ZGD-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovne naloge - obseg del - potreba po delu
Poslovni razlog je podan tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Zaradi prerazporeditve nalog, delo delavca, ki je te naloge opravljal, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
ZDR-1 člen 54, 54/2, 56. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 16, 16/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - manjši delodajalec
V primeru spora o zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dolžan tudi manjši delodajalec dokazati obstoj tistega razloga za njeno sklenitev, ki je v pogodbi o zaposlitvi naveden, ne pa obstoja drugega razloga, čeprav bi ta lahko predstavljal zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Niti drugi odstavek 54. člena ZDR-1 niti drugi odstavek 16. člena kolektivne pogodbe dejavnosti ne dajeta podlage za drugačen zaključek. Če obstoja razloga, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ne dokaže, je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, zato se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
Na podlagi 390. člena ZPIZ-2 se prej veljavni predpisi uporabljajo le v primerih, ko se je postopek za uveljavitev pravice začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje uporabi podzakonskega akta, s katerim se vsako leto določijo valorizacijski količniki za preračun plač iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečnih plač iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo. Podlaga za to je podana v četrtem odstavku 35. člena ZPIZ-2, ki pomeni le realizacijo drugega odstavka tega člena.
predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za dopustitev revizije
Toženka v odrejenem 15 dnevnem roku sodne takse ni plačala. Prav tako v tem roku ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razlogov, na katere je bila posebej opozorjena. Prav tako ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Vrhovno sodišče je zato v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
spor o pristojnosti - izvršba - začasna odredba - pristojnost okrajnega sodišča
Vloga, ki je predmet tega spora, se nanaša na izvršilni postopek upnika Republike Slovenije zoper dolžnika A. A.; v tem postopku je bila dovoljena izvršba, katere prekinitev (odlog?) predlaga dolžnik s „predlogom za začasno odredbo“. Ne glede na dovoljenost oziroma samo naravo takšnega predloga je pomembno, da ne gre za vlogo, ki bi jo bilo mogoče šteti za začasno odredbo, vloženo pred začetkom spora. Po II/3 točki 99. člena Zakona o sodiščih je za odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače, pristojno okrajno sodišče. Drugače zakon npr. določa za primere iz 101. člena ZS, vendar v konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov.
URS člen 67, 68. ZFPPIPP člen 111, 111/4, 121, 121/1, 127, 127/2-2, 373, 373/2, 421, 443, 443/1, 443/2. ZGD-1 člen 418, 418/1. ZPP člen 385, 385/5-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - razdelitev stečajne mase - delitev naknadno najdenega premoženja - edini družbenik izbrisane družbe - državljanstvo - lastninska pravica tujca na nepremičnini - pravica do zasebne lastnine - prepoved pridobitve lastninske pravice na nepremičnini
V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.