povrnitev premoženjske škode - poslovna odškodninska odgovornost - poslovno sodelovanje - pismo o nameri - odstop od pisma o nameri - pogajanja - culpa in contrahendo - predpogodba - sklenitev predpogodbe - glavna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
Namen strank ob podpisu pisma o nameri je bil sodelovanje v zvezi z odpiranjem outlet trgovin toženke. V zvezi s tem sodelovanjem sta v pismu o nameri sprejeli dogovor o pripravljalnih ravnanjih oziroma prvih korakih za pričetek poslovnega sodelovanja (tj. glede ustanovitve pravne osebe, ustanovitvenega kapitala, zagotovitve sredstev za začetek poslovanja), vendar pa bistvene vsebine nadaljnjega poslovnega sodelovanja nista določili. Izrecno sta soglašali, da bosta medsebojne odnose uredili naknadno. Iz navedene določbe jasno izhaja, da stranki sami nista šteli, da bi pismo o nameri že pomenilo dokončno ureditev razmerij med njima, v nasprotnem primeru namreč sklenitev nove pogodbe ne bi bila potrebna. Glede na pomanjkljivo določitev pogodbene vsebine je torej pravilna presoja, da sporno pismo o nameri ne pomeni sklenitve predpogodbe ali glavne pogodbe, temveč preliminaren oziroma začasen dogovor v fazi pogajanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00020065
ZPP člen 95, 98, 226, 334, 334/2, 339, 339/2-14, 387, 387/1-1. ZNP člen 37. ZD člen 179, 179/1, 179/2, 180, 181, 182.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasna vloga - pravnomočnost sklepa o dedovanju - klavzula pravnomočnosti - zapuščinski postopek - postopek z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - nepopolna smrtovnica - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - zastopanje dediča - obseg pooblastila odvetniku - dedna izjava - odpoved dednemu deležu
Od stranke postopka ali drugega udeleženca postopka bi bilo pretirano zahtevati, da bi moral preverjati, ali je sodišče dan nastopa pravnomočnosti ugotovilo pravilno. Stranka postopka ali drug udeleženec postopka se lahko upravičeno zanese na klavzulo pravnomočnosti in iz nje izhajajoč datum nastopa pravnomočnosti.
dovoljenost revizije - razlastitev - stranski udeleženci - pomembno pravno vprašanje - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo
Iz vprašanj o pravnem interesu, ki jih v reviziji navajajo revidenti, in iz obrazložitve revizije, izhaja, da želijo v postopku razlastitve uveljaviti in doseči priznanje pravic, za uveljavitev katerih bi morali uporabiti druga pravna sredstva in postopke. Ker se v postopku razlastitve ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo revidenti varovati in s katerimi utemeljujejo svoj interes, tako utemeljen interes tudi ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati. Zato ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
dovoljenost revizije - pogoji za dovoljenost revizije - brez pogojev za dovoljenost - zavrženje revizije
V obravnavani reviziji revidentka pogojev za dovoljenost revizije ni navedla. V reviziji je navedla le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Ker le navedba revizijskih razlogov za dovoljenost revizije ne zadošča, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Na podlagi procesnih vprašanj upravnega postopka revizije ni mogoče dovoliti, ker vprašanja pravilnosti upravnega postopka niso predmet revizijske presoje.
Revident, na katerem je trditveno in dokazno breme, mora z ustreznimi navedbami in dokazi izkazati nastanek zatrjevane zelo hude posledice posledice. Tega revident ni storil, saj ni zatrjeval in izkazal, da sporni del mansarde in nadkritje terase predstavlja njegovo edino bivališče, oziroma ni pojasnil in izkazal razlogov zaradi katerih naj bi bil ta sporni del bistven in ključen del stanovanjske hiše.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - UPRAVNI SPOR - VOLITVE
VS00019953
ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/2, 100. ZLV člen 73. ZVDZ člen 56, 56/2.
predlog za obnovo sodnega postopka - dejansko ali pravno vprašanje - volilni spor - zavrnitev liste kandidatov - formalna pomanjkljivost - poziv na popravo - izkazanost razloga za obnovo
Okoliščine in dokazi, s katerimi pritožnik utemeljuje dovoljenost obnove sodnega postopka niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - davek od nenapovedanih dohodkov
Plačilo denarne obveznosti, ki izhaja iz izpodbijanega upravnega akta (davčne odločbe) samo po sebi ne pomeni škode v smislu 32. člena ZUS-1. V posledici plačila oziroma izterjave obveznosti sicer lahko nastane tudi škoda, ki je upoštevna v smislu zakona, ta pa je lahko podlaga za izdajo začasne odredbe, če je težko popravljiva. Pritožnik pa ni navajal ne upoštevne oblike škode, ne zatrjeval, zakaj bi bila težko popravljiva.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek na delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in
3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - uporaba predpisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov zdravljenja, nastalih pred uveljavitvijo ZZVZZ- M, pravilno uporabilo ta zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00023196
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - razkritje zaupnih dokumentov - znatni učinek na trgovanje med državami članicami
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— Ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo?
— Ali bi prvi tožnik v konkretnem primeru glede nerazkritih dokumentov moral konkretizirano izkazati vpliv nerazkritja, da bi utemeljil bistveno kršitev določb postopka?
— Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 101. člena PDEU glede učinka na trgovanje med državami članicami, zlasti kriterij znatnosti, in svojo odločitev ustrezno obrazložilo?
- ali je sodišče zahtevke tožnikov pravilno obravnavalo kot denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem; - ali je sodišče pri odločitvi o izpolnjevanju pogojev za poklicno zavarovanje tožnikov pravilno uporabilo materialno pravo;
- ali je sodišče glede odločitve o zahtevku tožnika A. A. bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - primerna uporaba ZPP
Prvi dostavek 22. člena ZUS-1 določa primerno uporabo določb ZPP le za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. To pa ne velja za t. i. vrednostni pogoj za dovoljenost revizije, ki ga ZUS-1 ureja v 1. točki drugega odstavka 83. člena in ga veže na spore, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti in ne na vrednost spornega predmeta. Ker je v obravnavani zadevi predmet upravnega spora zavrnitev zahteve za odlog izvršbe, to pa je spor, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan oziroma podan. Sklicevanje revidnetov na 367. člen ZPP pa ni utemeljeno.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovana pravica
Vrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici in o soprispevku tožnice, materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1 edinemu sindikalnemu zaupniku pri delodajalcu zagotovljeno absolutno in ne pogojno, ali pa je tudi v primeru, ko je pri delodajalcu samo en sindikalni zaupnik, vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.