povrnitev premoženjske škode - poslovna odškodninska odgovornost - poslovno sodelovanje - pismo o nameri - odstop od pisma o nameri - pogajanja - culpa in contrahendo - predpogodba - sklenitev predpogodbe - glavna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - spremenjene okoliščine
Namen strank ob podpisu pisma o nameri je bil sodelovanje v zvezi z odpiranjem outlet trgovin toženke. V zvezi s tem sodelovanjem sta v pismu o nameri sprejeli dogovor o pripravljalnih ravnanjih oziroma prvih korakih za pričetek poslovnega sodelovanja (tj. glede ustanovitve pravne osebe, ustanovitvenega kapitala, zagotovitve sredstev za začetek poslovanja), vendar pa bistvene vsebine nadaljnjega poslovnega sodelovanja nista določili. Izrecno sta soglašali, da bosta medsebojne odnose uredili naknadno. Iz navedene določbe jasno izhaja, da stranki sami nista šteli, da bi pismo o nameri že pomenilo dokončno ureditev razmerij med njima, v nasprotnem primeru namreč sklenitev nove pogodbe ne bi bila potrebna. Glede na pomanjkljivo določitev pogodbene vsebine je torej pravilna presoja, da sporno pismo o nameri ne pomeni sklenitve predpogodbe ali glavne pogodbe, temveč preliminaren oziroma začasen dogovor v fazi pogajanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00020065
ZPP člen 95, 98, 226, 334, 334/2, 339, 339/2-14, 387, 387/1-1. ZNP člen 37. ZD člen 179, 179/1, 179/2, 180, 181, 182.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasna vloga - pravnomočnost sklepa o dedovanju - klavzula pravnomočnosti - zapuščinski postopek - postopek z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - nepopolna smrtovnica - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - zastopanje dediča - obseg pooblastila odvetniku - dedna izjava - odpoved dednemu deležu
Od stranke postopka ali drugega udeleženca postopka bi bilo pretirano zahtevati, da bi moral preverjati, ali je sodišče dan nastopa pravnomočnosti ugotovilo pravilno. Stranka postopka ali drug udeleženec postopka se lahko upravičeno zanese na klavzulo pravnomočnosti in iz nje izhajajoč datum nastopa pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00023196
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - razkritje zaupnih dokumentov - znatni učinek na trgovanje med državami članicami
Revizija se dopusti glede vprašanj:
— Ali bi Upravno sodišče moralo izvesti glavno obravnavo?
— Ali bi prvi tožnik v konkretnem primeru glede nerazkritih dokumentov moral konkretizirano izkazati vpliv nerazkritja, da bi utemeljil bistveno kršitev določb postopka?
— Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 101. člena PDEU glede učinka na trgovanje med državami članicami, zlasti kriterij znatnosti, in svojo odločitev ustrezno obrazložilo?
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - primerna uporaba ZPP
Prvi dostavek 22. člena ZUS-1 določa primerno uporabo določb ZPP le za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. To pa ne velja za t. i. vrednostni pogoj za dovoljenost revizije, ki ga ZUS-1 ureja v 1. točki drugega odstavka 83. člena in ga veže na spore, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti in ne na vrednost spornega predmeta. Ker je v obravnavani zadevi predmet upravnega spora zavrnitev zahteve za odlog izvršbe, to pa je spor, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan oziroma podan. Sklicevanje revidnetov na 367. člen ZPP pa ni utemeljeno.
- ali je sodišče zahtevke tožnikov pravilno obravnavalo kot denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem; - ali je sodišče pri odločitvi o izpolnjevanju pogojev za poklicno zavarovanje tožnikov pravilno uporabilo materialno pravo;
- ali je sodišče glede odločitve o zahtevku tožnika A. A. bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - uporaba predpisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov zdravljenja, nastalih pred uveljavitvijo ZZVZZ- M, pravilno uporabilo ta zakon.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - UPRAVNI SPOR - VOLITVE
VS00019953
ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/2, 100. ZLV člen 73. ZVDZ člen 56, 56/2.
predlog za obnovo sodnega postopka - dejansko ali pravno vprašanje - volilni spor - zavrnitev liste kandidatov - formalna pomanjkljivost - poziv na popravo - izkazanost razloga za obnovo
Okoliščine in dokazi, s katerimi pritožnik utemeljuje dovoljenost obnove sodnega postopka niso povezani z dejanskim stanjem, na katerem temelji sodba, ampak z nasprotovanjem pravnim stališčem sodišča prve stopnje o tem, kakšna je zakonsko skladna opredelitev predlagatelja liste kandidatov in kdaj je lista kandidatov obremenjena s pomanjkljivostjo, ki jo je treba (in jo je mogoče) odpraviti. Ker napačna uporaba materialnega prava po določbah ZUS-1 ni obnovitveni razlog, niso upoštevne niti s tem povezane trditve in dokazi zanje.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - davek od nenapovedanih dohodkov
Plačilo denarne obveznosti, ki izhaja iz izpodbijanega upravnega akta (davčne odločbe) samo po sebi ne pomeni škode v smislu 32. člena ZUS-1. V posledici plačila oziroma izterjave obveznosti sicer lahko nastane tudi škoda, ki je upoštevna v smislu zakona, ta pa je lahko podlaga za izdajo začasne odredbe, če je težko popravljiva. Pritožnik pa ni navajal ne upoštevne oblike škode, ne zatrjeval, zakaj bi bila težko popravljiva.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek na delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in
3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - kvalificiran predlagatelj - očitna pomota - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču
Ker je predlog za dopustitev revizije vložila tožnica, ki je odvetnica, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 30, 30/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/1-6.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - prenos najemne pogodbe - neprofitna in tržna najemnina - uporabnik stanovanja - najemnik neprofitnega stanovanja - pravni interes - dejanski interes - izboljšanje pravnega položaja
Z odločbo o plačevanju tržne najemnine zaradi preseženega dohodkovnega cenzusa za neprofitno najemnino, je bilo odločeno o pravnem položaju najemnika in ne uporabnika stanovanja. Pritožnica kot uporabnica stanovanja, s tožbo v upravnem sporu ne varuje svojega ampak najemnikov pravni položaj oziroma njegovo pravno korist glede nadaljnjega plačevanja neprofitne najemnine za stanovanje. Iz določb SZ-1 tudi ne izhaja, da se v postopku, kot je obravnavani, odloča o pravicah ali pravnih koristih uporabnika stanovanja. Pritožnica in njena otroka izvajajo svoje upravičenje do bivanja v stanovanju na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenil najemnik (pritožničin mož), ne pa neposredno na podlagi materialnega predpisa, sama tudi ni zavezanka za najemnino. Upravnopravno razmerje med uporabnico (pritožnico) in toženko sploh ni vzpostavljeno. Uporabnica s svojimi prizadevanji za nižjo (neprofitno) najemnino varuje svoj dejanski interes.
dovoljenost revizije - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - zelo hude posledice niso izkazane - dopolnitev revizije po izteku roka
Iz postavljenih vprašanj ni mogoče ugotoviti, na katero vprašanje materialnega prava, ki bi bilo pomembno v smislu razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse bi bilo treba odgovoriti. Tako splošno zastavljena vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo lahko vsebinsko obravnavalo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ničnost odločbe
Revidenta konkretnega vprašanja, ki bi izpolnjeval v sodni praksi Vrhovnega sodišča določena in ustaljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da pravno vprašanje izpolnjuje pogoje za dovoljenost revizije, nista navedla.
Kot zelo hude posledice sta navedla posledice, ki niso posledice izpodbijanega akta, zato tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak naj lahko vplivajo od zunaj. Gre za okoliščine, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Te okoliščine morajo biti takšne, da upoštevajo kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, ali pa zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Revizija po predlogu zavarovalnice se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici, materialnopravno pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.