dovoljenost revizije - zastopanje - pooblastilo odvetniku - novo pooblastilo za vložitev revizije - datum pooblastila - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje revizije
Po drugem odstavku 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev sodišču predložiti novo pooblastilo. Tožnikovo prirejeno oziroma "pomlajeno" pooblastilo pravnemu standardu novega pooblastila ne ustreza.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Objektivna nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije bi bila lahko prizadeta, če bi v sporu, v katerem tožnik tožbeni zahtevek utemeljuje na nezakonitem ravnanju toženke kot sodnice, sodilo sodišče, na katerem sodnica opravlja sodniško funkcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00019978
ZLNDL člen 2, 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljišče - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica (oziroma njen pravni prednik) na sporni nepremičnini ni pridobila lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
odločba o sankciji za prekršek - fakultativni odvzem predmetov - lastništvo predmeta - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ki je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi, zoper katero je zahteva vložena, pri čemer je pomembno dejansko stanje v času odločanja pred drugostopenjskim sodiščem.
Toženka ni niti neposredna niti posredna posestnica tožničinih nepremičnin in zato tudi ni stvarno pasivno legitimirana v obravnavani zadevi, saj po ugotovitvah nižji sodišč toženka kot leasingodajalka s pogodbo o finančnem leasingu leasingojemalki, ki je neposredna posestnica tožničinih nepremičnin (oziroma vsaj dela njih), ni dala v uporabo tožničinih nepremičnin, ampak je kupila (in nato oddala v finančni leasing) druge nepremičnine in je leasingojemalko samo glede teh napremičnin pooblastila, da jih od prodajalca prevzame v posest, ob tem pa predmeta leasinga tudi ni sama izbrala, ampak je to storila leasingojemalka sama.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/6, 72/7, 73, 73/1, 363, 363/3, 365, 365-2. ZIZ člen 15. URS člen 25. Sodni red člen 156, 159.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - zakoniti sodnik - pravica do pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - pravica do pravnega sredstva
Pritožnik navaja, da o izločitvi višjega sodnika odloča predsednik višjega sodišča. To je res pravilo (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo). Pritožnik je predlagal, da o njegovi pritožbi ne odloča poimensko navedenih devetih sodnikov, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala. Glede na takšen obseg in dejstvo, da razen pavšalnega očitka ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev, zaradi česar je predlog nepopoln, ni videti ovir za postopanje višje sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP, po katerem je nepopolno in nerazumljivo vlogo sama zavrgla.
Predmet priznanja po določbi 214. člena ZPP so le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki, poleg tega pa bi moralo biti tudi v primeru, če bi držalo revidentkino naziranje, da gre v zvezi s tem za trditve o dejstvih, njihovo priznanje podano med pravdo; če je bilo podano v drugem postopku ne more pomeniti sodnega priznanja in ne odpravlja potrebe po dokazovanju.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more voditi do uspeha stranke v revizijskem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristranost sodišča - izvršilni postopek - obrazložitev predloga
Dolžnik je delegacijo predlagal več kot po treh letih, pri čemer ni navedel niti razloga, zakaj tega ni storil že prej, niti relevantnih okoliščin, na strani upnice, zaradi katerih bi utegnila biti prizadeta nepristranskost sodišča. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča, torej da bodo pristranski prav vsi sodniki sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi. Le neobrazložena navedba o zaposlitvi upnice tako še ne ustvarja neenakopravnega položaja strank, kot meni dolžnik.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020066
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZTLR člen 21, 24, 25, 26.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - ugovor nadpolovičnega deleža - nova stvar - solastnina - velikost deležev na nepremičnini - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 zavzelo stališče, da toženi stranki, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč (za obrambo svojih pravic iz skupne lastnine) zadostuje ugovor. To pomeni, da tožena stranka zakonsko domnevo o enakih deležih lahko izpodbija že z ustrezno trditveno in dokazno ponudbo, kot ji to nalaga materialno pravo v prvem odstavku 59. člena ZZZDR.
Zunajzakonska partnerja sta v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti na zemljiščih, ki so bila toženkino posebno premoženje, s skupnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in začela graditi hlev. To pomeni, da so v konkretnem primeru toženkina zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnika in toženke. Vendar imajo toženkina zemljišča kot znatno večji vložek enega od zunajzakonskih partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja (lahko) vpliv na določitev višjega deleža na skupnem premoženju v toženkino korist.
kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
V konkretni zadevi opis kaznivega dejanja poslovne goljufije presega golo trditev, da se je obsojenec zavezal za plačilo in že s tem preslepil predstavnike oškodovane družbe. Očita se mu lažno prikazovanje, da bodo naročena dela plačana z asignacijo prek investitorja, pri čemer z investitorjem ni sklenil asignacijske pogodbe. Iz takega opisa je določno razvidno, na podlagi katerih okoliščin se obsojencu očita preslepitev oškodovane družbe.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki goljufije - opis kaznivega dejanja - goljufiv namen
V opisu dejanja je izrecno navedeno, da obsojenec ni imel namena vrniti denarja oškodovancu. Resda opis ne vsebuje dostavka, da takega namena obsojenec ni imel že od sklenitve pravnega razmerja oziroma izročitve posameznih denarnih zneskov. Vendar pa to glede na celoten opis dejanja ne pomeni, da v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe niso ustrezno zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije.
ZPP člen 339, 370, 370/3, 380, 380/2. OZ člen 631.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - neposlovna odškodninska odgovornost - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - zmotna uporaba materialnega prava
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Avtentična razlaga 631. člena OZ, ki je bila sprejeta 27. 3. 2018, za sodišče ni zavezujoča.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom v smislu 631. člena OZ se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi jasen, določen in konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ in je pravilno dokumentiran (s potrjenimi situacijami in računi). Kakršnakoli korespondenca med toženko in tožnico še ne pomeni uveljavljanja neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ. Zato dopis z dne 3. 12. 2009, s katerim je tožnica toženko zgolj obvestila, da izvajalec ne poravnava finančnih obveznosti kljub danim obljubam in jo pozvala, da ji zagotovi način in termin poplačila izvedenih del, terjatve pa po višini niti ni natančno opredelila, še ni zahteva podizvajalca v smislu 631. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019938
ZPP člen 370, 370/3. ZKP člen 201, 201/2, 201/2-1, 307, 307/2, 542, 542/1, 542/3.
povrnitev nepremoženjske škode - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - begosumnost - krivdno ravnanje oškodovanca - odškodnina - izguba pravice - zavrnilna sodba
Tožnik je na podlagi tretjega odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine.
Glede časa odhoda v tujino je nosilni razlog sodišča druge stopnje, da v resnici ni bistveno, ali je bil tožnik na Madžarskem že pred uvedbo kazenskega postopka ali šele po njegovi uvedbi. Bistveno je, da se je skrival v tujini, čeprav je vedel, da zoper njega teče kazenski postopek. Razlogi, s katerimi sodišče druge stopnje utemelji, da je bil razlog begosumnosti utemeljen, so naslednji: a) tožnik je vedel za obstoj kazenskega postopka; b) več izdanih odredb o privedbi je bilo neuspešnih; c) potrebna je bila tiralica in č) v tujini je bil izsleden šele pet mesecev po tem, ko je že vedel za obstoj kazenskega postopka.
ZPP člen 394, 394/10, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - predlog za dopustitev revizije - dopolnitev predloga - rok za vložitev vloge - pravočasnost predloga - zavrženje prepozne vloge - zavzeto materialnopravno stališče v predhodnem sojenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije po Predlogu z dne 3. 12. 2018 niso podani, zato ga je zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari - dolžnost vzdrževanja služnostne poti - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - dopuščena revizija
Ogroženost nepremičnine zaradi nevarnosti zdrsa brežine pomeni, da je od dneva, ko je bila služnost priposestvovana do dneva vložitve tožbe, prišlo do določene spremembe okoliščin. A vsaka sprememba okoliščin še ne more pripeljati do prenehanja služnostni. Ali konkretna sprememba to omogoča, je odvisno od odgovora na vprašanje, kaj lahko (mora in more) stori ena in druga stran, da bo položaj kolidirajočih pravic znosen in ustavnopravno uravnotežen z vidika obeh lastninskih pravic.
Ob nesporni ugotovitvi, da so pot uporabljali tako toženca kot tožnik, je treba ugotoviti tudi, da so bili za njeno vzdrževanje oziroma ohranjanje v stanju, ki služeči nepremičnini ne bi škodovalo, v mejah 219. člena SPZ zavezani vsi trije. Vsi trije so njeno vzdrževanje opustili. Tako ne bi bilo pravično, da bi bile posledice za eno in drugo diametralno nasprotne - da bi torej tožena stranka zaradi svoje opustitve služnost izgubila, medtem ko bi tožeča stranka z enakim ravnanjem svojo nepremičnino "osvobodila" obstoječe služnosti. Pravno nevzdržno bi namreč bilo (vsaj v okoliščinah obravnavanega primera), da bi toženo stranko za nevzdrževanje poti kaznovali, tožečo stranko pa za isto dejanje nagradili.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - varno izvrševanje služnosti - grožnja uničenja služeče stvari
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00019974
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - skrite napake - obvestilo o napaki - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZKP člen 149.b, 149.b/1, 149.b/2, 371, 371/1-8.. URS člen 37, 38.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - komunikacijska zasebnost - pogoji za uporabo ukrepa - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nujnost in sorazmernost ukrepa
Ukrep, ki je bil zakonito odrejen na podlagi 149.b člena ZKP, ne pomeni neosredotočenega in izključno preventivnega pridobivanja in hranjenja podatkov, kar je bil temeljni razlog za razveljavitev določb ZEKom-1.