Ni spregledalo, da je tožnica zatrjevala, da do vnetja sploh ne bi prišlo, če ne bi posteljica zaostala. Tožena stranka je uspela dokazati, da zaostala posteljica ni povzročila vnetja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi strokovno izdelanega oziroma podanega izvedenskega mnenja ugotovilo, kot že rečeno, da je sepsa nastala zaradi vpliva bakterij in da je do infekta in vnetja prišlo zaradi vdora in učinka bakterij, ne pa zaradi tkiva v maternici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
Kršitev pojasnilne dolžnosti se skladno z novejšo sodno prakso presoja po določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti.
Zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika je podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove, če je pravno priznana škoda posledica uresničitve katerega od tveganj, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti.
Sodišče prve stopnje je torej ugodilo podrednemu dokaznemu predlogu tožnice in je pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju pa tožnica ni nasprotovala in tudi ni vztrajala pri določitvi novega izvedenca. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni kršilo tožničinih procesnih pravic, ker je njenemu podrednemu dokaznemu predlogu ugodilo, niti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obrazložiti, zakaj ni izvedlo dokaza z določitvijo novih izvedencev medicinske stroke, saj tožnica pri tem dokaznem predlogu ni vztrajala. Po presoji pritožbenega sodišča pa kljub temu, da operacija ni bila nujna, glede na nadaljnje z izvedenskim mnenjem z dopolnitvami dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da je poškodba druge in tretje veje trovejnega živca ob izvedeni operaciji, ki je bila izvedena strokovno pravilno, kirurški zaplet, za nastanek katerega ne obstaja velika verjetnost, ker do njega pride v redkih primerih in ker izredno redko nastane ob poškodbi tega živca tudi nevralgija, zdravnik operater v obravnavani zadevi ni opustil pojasnilne dolžnosti.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - pogodbena odškodninska obveznost - zdravniška (medicinska) napaka - strokovna napaka zdravnika - dolžna profesionalna skrbnost - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - soglasje za medicinski poseg
Pri presoji skrbnosti zdravnika je potrebno upoštevati strokovne in poklicne standarde, videnja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času, ko je poseg opravljen.
Privolitev bolnika v poseg mora biti resnična in svobodna, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova osveščenost o lastnem stanju in možnostih zdravljenja. Obseg pojasnilne dolžnosti je odvisen od okoliščin posameznega primera ter obsega pojasnilno diagnozo, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Da se pacient lahko odloči ali bo soglašal s posegom, ga mora zdravnik seznaniti z vsemi okoliščinami in možnostmi. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008283
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPacP člen 20.
pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca - zdravniška napaka - medicinska napaka - nestrokovno zdravljenje - pojasnilna dolžnost - trditveno in dokazno breme - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - škoda na delu ali v zvezi z delom - zobozdravstvo
Neposredni odškodninski zahtevek zoper delavca je utemeljen le, če se je slednji zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter da jih je hotel povzročiti (voljna sestavina).
Odnos med zdravnikom in pacientom pri izvajanju zdravstvenih storitev ima pravno naravo pogodbenega razmerja. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev pojasnilne dolžnosti povzroči pacientu, se zato uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
Pravilo o dokazovanju negativnih dejstev tožnika ne razbremenjuje dolžnosti, da v okviru trditvene podlage določno in konkretno opredeli očitano protipravno ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VSC0004813
OZ člen 180, 180/1, 239. ZPacP člen 20. ZPP člen 286.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - višina škode- odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom (tudi z ukinitvijo določenega zdravljenja) povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. V zvezi z očitkom o nesklepčnosti tožbe tako pritožnica neutemeljeno meni, da bi morala tožnika zatrjevati, da ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v ukinitev zdravila Marevan ne bi privolila.
Ker je pridobitev zaposlitve za posameznika življenjskega pomena, je mogoče pričakovati, da kandidat pooblaščenemu zdravniku ne bo izdal vseh podrobnosti zdravstvenega stanja, še posebej, če bo laično ocenil, da so te za njegovo delovno zmožnost nerelevantne. Naloga pooblaščenega zdravnika medicine dela je, da s strani delavca pridobljene podatke objektivizira, pri čemer mora vpogledati tudi v zdravstveni karton, kot mu nalaga Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Za izdajo pozitivnega potrdila o sposobnosti za opravljeno delo zgolj na podlagi podatkov delavca brez vpogleda v ostalo zdravniško dokumentacijo je lahko zdravnik ob izpolnjenih drugih pogojih odškodninsko odgovoren.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je pogodbene narave. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja.
Odgovornost za škodo je posledica realiziranega tveganja, na katerega zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (opustitve pojasnilne dolžnosti) tožnik kot pacient ni pristal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084619
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 245, 245/1, 254.
medicinska napaka – izvedensko mnenje – izbira izvedenca – vzrok – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti
Pri izbiri novega izvedenca je treba paziti, da ne bodo obstajali razlogi, ki bi vzbujali dvom v nepristranskost izvedenca s strani katere koli pravdne stranke. Nobenega dvoma ni, da izvedenec ne more biti oseba, družba ali institucija, ki je že sodelovala v zdravljenju tožnice, ali je s toženo stranko povezana na način, zaradi katerega bi se lahko ustvaril dvom v nepristranskost izvedenca.
V odškodninskih sporih, kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje (oziroma drug vzrok) v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, se običajno (najpogosteje) uporablja 50 odstotkov. Mejni prag zadostne verjetnosti je zato tisti, ki presega 50 odstotkov.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
pacientove pravice - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - seznanitev s stroški - pacient - medicinski poseg - pacienti s težavami v duševnem zdravju - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo - privolitev - izvedba zdravstvene oskrbe brez privolitve pacienta - načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sistemska razlagalna metoda - enakost pred zakonom
Za presojo, kateri zdravnik mora pacientu dati pojasnila, je bistveno tveganje, s katerimi je poseg povezan. Le za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, da pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg.
V 86. členu ZPacP je predpisana sankcija tudi v primeru, če zdravnik izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez privolitve zakonitega zastopnika, kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064902
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
sodba brez razlogov - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - dodelitev zadeve v sojenje drugemu sodniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odločitve ni z ničemer obrazložilo. Sodišče ni naredilo niti dokazne ocene niti ni navedlo razlogov, ki so sodišče pripeljali do sprejete odločitve. Prvostopenjska sodba je neobrazložena, ni je mogoče preizkusiti in s tem tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe tožeče stranke.
Za odločitev sta ključni ugotovitvi, da je prvotoženčev zdravnik ob pregledu 13. 10. 2008 storil vse, kar je treba, da je mogel izključiti urgentno, tj. življenje ogrožujoče stanje, glede ostalega pa je glede na omejitev obravnave v okviru prvotoženca na urgentna stanja tožnika pravilno napotil na osebnega zdravnika. Izvedenec je navedel, da bi zdravnik internist, če bi bil seznanjen s poškodbo reber, moral po izključitvi možnosti internega obolenja v izvidu priporočiti osebnemu zdravniku, naj tožnika napoti k travmatologu, vendar je dodal, da ni šlo za nujno napotitev ("tisto noč"), ampak je bila potrebna napotitev v čim krajšem času.
Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ). Vendar te skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čim bolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo zmožnosti, praksa in standardi.
V sodni praksi se je pri ugotavljanju vzročne zveze pri odškodninskih primerih ustalil dokazni standard pretežne verjetnosti. Sodišče ga je pravilno upoštevalo in presodilo, da glede na dejanske ugotovitve opuščeni by-pass na RCA pri prvi operaciji ni pravno relevantni vzrok za tožnikovo ponovno operacijo na levem koronarnem sistemu.
Dokazna ocena in presoja o pravno relevantnih okoliščinah, ki jih ugotavlja z izvedenskim mnenjem (konkretno o vzročni zvezi), je prepuščena sodišču.