MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00074526
OZ člen 131, 243. ZPacP člen 20. ZPPDČT člen 3, 19, 20, 40. Pravilnik o uvrstitvi oseb na čakalni seznam zaradi zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa (2016) člen 6, 10, 19.
odškodninska odgovornost - medicinska strokovna napaka - medicinski zaplet - strokovna napaka v postopku zdravljenja - okužba z bakterijo - pojasnila dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - uvrstitev na čakalni seznam
Razumno je domnevati, da posebna dodatna seznanitev, da poleg že sicer visokega splošnega tveganja za nastanek rakavih obolenj zaradi jemanja imunosupresivnih zdravil po transplantaciji (na katerega je bil bolnik opozorjen), obstaja tudi izjemno nizko tveganje za nastanek rakavega obolenja zaradi prenosa rakavih celic po darovanem organu, pri bolniku ne bi povzročila dileme glede strinjanja s posegom. Pojasnilna dolžnost, ki ni vsebovala navedenega opozorila, je bila pravilno izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da gre v tožničinem primeru za zaplet, pri katerem je odškodninska odgovornost zdravnika in zdravstvene ustanove izključena. Pojasnilna dolžnost je bila namreč pravilno izpolnjena. Tožnica je pristala na poseg, čeprav je bila, po dokazno podprti ugotovitvi sodišča prve stopnje, vnaprej opozorjena na možnost nastanka zapleta. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožničina privolitev ni bila veljavna. Bistveno je, da je bila tožnica, po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, na pregledu nekaj mesecev pred spornim posegom seznanjena z naravo posega in njegovimi posledicami ter zdravljenjem, in da je bil to že tožničin četrti istovrstni poseg. Če je tožnica privolitveni obrazec dobila v podpis šele tik pred posegom, torej ne more biti odločilno. Enako velja za pritožbeno trditev, da obrazca pred podpisom ni prebrala. Tožnica namreč ne trdi, da je obrazec vseboval kakšno takšno okoliščino, s katero prej ni bila seznanjena, predvsem pa ne trdi, da na poseg ne bi pristala, če bi ta obrazec prebrala.
ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 26, 27, 27/2. ZPP člen 302, 302/3.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - neizpolnitev pogodbe - medicinski poseg - pojasnilna dolžnost zdravnika - večje tveganje - privolitev bolnika v medicinski poseg - znanje slovenskega jezika - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - ocena dokazov - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062690
ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).
Nikakršen znanstveni dvom se v obravnavani zadevi ni porodil, niti ga ni vzbudil tožnik s svojimi argumenti, zato sodišče ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zlasti tudi ni šlo za zahtevnejšo ekspertizo, ki bi zahtevala tako ravnanje.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - redno poslovanje - upravljanje premoženja - COVID-19 - zdravstveni razlog - osebnostna ali vedenjska motenost - blodnjavost - duševna motnja - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedenec klinične psihologije - dokaz s sodnim izvedencem - psihološki testi - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je miselni tok nasprotne udeleženke upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila. Sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
denarna odškodnina za negmotno škodo - strokovna napaka - vzročna zveza - napačno zdravljenje - izguba ledvice
Pritožbeni očitek o evidentni protispisnosti interpretacije ni očitek o napačnem prenosu določenega podatka iz spisovnega gradiva v razloge sodbe, ampak kritika dejanskega stanja.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
Medicinska napaka je ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
Odgovornost za škodo, nastalo zaradi zapleta, ni izključena v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti. Ta zdravnika zavezuje, da pacientu (v primeru bolezni) odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha. Konkretizira jo določba 20. člena ZPacP. Pred lepotnimi posegi je treba pacientu možnosti uspeha posega in s posegom povezana tveganja pojasniti še posebej skrbno in obsežno. Pri lepotnih operacijah, ki niso namenjene odpravljanju telesnih pomanjkljivosti, temveč služijo izključno estetskim in psihičnim potrebam, mora pojasnilo zadostiti še posebej strogim merilom.
Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti (ali nepravilna izpolnitev te dolžnosti) postane glede odškodninske odgovornosti pomembna takrat, ko se uresniči s posegom, oziroma z zdravstveno obravnavo povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, če je iz tako realiziranega tveganja nastala pravno priznana škoda. Namen pojasnilne dolžnosti je v tem, da pacient na podlagi relevantnih informacij lahko razmisli in se odloči za zdravstveno obravnavo ali ne. Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravstvene obravnave pa pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Za škodo, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s tako kršitvijo, pa odgovarja stranka, ki je kršila pogodbeno obveznost. Vzročna zveza med škodo in kršitvijo pojasnilne dolžnosti pa je vzpostavljena, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost nastali zaplet in škodo preprečila.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadošča ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sam izpovedal, da je pred pričetkom fizioterapije opravil fizioterapevtski pregled, različne meritve in testiranja ter bil seznanjen z vrsto terapevtskih vaj in načinom izvajanja. Tožnik torej ni bil seznanjen z morebitnimi tveganji za nastanek izpaha desne ključnice in prav ta zaplet se je uresničil kot tveganje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020024
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
Pojasnilna dolžnost tako zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito, obzirno in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni ali poškodbe, različne možnosti zdravljenja, morebitna tveganja in nevarnosti ter predvidljivost uspeha. Ob odsotnosti pojasnila in neveljavnosti privolitve zdravnik ob opravi zdravstvenega posega nedopustno poseže v pacientove osebnostne dobrine, zlasti v njegovo telo in svobodno voljo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bila storjena zdravniška napaka in da je bila pravilno opravljena pojasnilna dolžnost pred posegom. Ugotovilo je, da je bila tožnici predstavljena tako optimistična kot pesimistična verzija in da toženka tožnici ni obljubljala 100 % vida glede na stanje, ki ga je imela pred operacijo, ampak da bo po operaciji lahko videla vsaj tako dobro brez očal, kot je videla pred posegom z očali; da je dovolj, da pacient ve, da ima astigmatizen, saj ni verjetno, da bi razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je; da je imela tožnica dovolj časa, da s strani toženke dobi pojasnila, in da je lahko razumela pojasnila o tveganju in diagnozi. Sodišče je še ugotovilo, da je toženka izbrala ustrezno metodo operacije in da med posegom ni prišlo do napak in da so neutemeljene tudi tožbene navedbe o malomarnem zdravljenju, saj je le to potekalo v skladu s pravili medicinske stroke.