• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 3
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba I Cp 1647/2022
    19.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00062690
    ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
    zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 1300/2022
    8.9.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00060032
    ZPP člen 243, 253, 253/3.
    zavarovalnina za invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - dopolnitev izvedenskega mnenja - nepopolno izvedensko mnenje - pomanjkljivost izvedenskega mnenja - metoda merjenja gibljivosti - omejena gibljivost zapestja
    Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).
  • 3.
    VSL Sodba II Cp 1891/2021
    21.12.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00052977
    OZ člen 131. ZPP člen 254, 254/3.
    medicinska napaka (zdravniška napaka) - telesna poškodba - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - strokovna ekspertiza - nepristranskost izvedenca - postavitev novega izvedenca - standard profesionalne skrbnosti - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka
    Nikakršen znanstveni dvom se v obravnavani zadevi ni porodil, niti ga ni vzbudil tožnik s svojimi argumenti, zato sodišče ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zlasti tudi ni šlo za zahtevnejšo ekspertizo, ki bi zahtevala tako ravnanje.
  • 4.
    VSL Sklep I Cp 555/2021
    14.7.2021
    MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00048251
    ZNP člen 44, 48, 56.
    skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - redno poslovanje - upravljanje premoženja - COVID-19 - zdravstveni razlog - osebnostna ali vedenjska motenost - blodnjavost - duševna motnja - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedenec klinične psihologije - dokaz s sodnim izvedencem - psihološki testi - zdravniško potrdilo
    Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je miselni tok nasprotne udeleženke upočasnjen in usmerjen v točno določene dogodke v preteklosti. Izkazalo se je tudi, da se nasprotna udeleženka določenih dogodkov, ki se nanašajo na njeno osebno življenje, ni spomnila. Sodišče je imelo tako zadostne razloge za dvom, ali je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ter je utemeljeno (in v skladu z zakonom) postavilo izvedenko psihiatrične stroke, na njeno pobudo pa še izvedenko klinične psihologije in nevropsihologije odraslih.
  • 5.
    VSL Sklep II Cp 959/2021
    11.6.2021
    MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00048304
    URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
    duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
    Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
  • 6.
    VSL Sklep II Cp 712/2021
    6.5.2021
    MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00045246
    URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
    duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
    Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
  • 7.
    VSM Sodba I Cp 139/2021
    13.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00045085
    OZ člen 147, 147/1.
    nedovoljene pritožbene novote - odškodninska odgovornost delodajalca za delavca - strokovna napaka medicinskega osebja - izostanek pojasnilne dolžnosti - porod
    Čeprav je iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, le-ta tekom postopka ni izkazal protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja prve toženke, oziroma ni izkazal vzročne zveze med svojimi zdravstvenimi težavami in z njegove strani zatrjevanim ravnanjem prve toženke.
  • 8.
    VSC Sodba Cp 420/2020
    17.12.2020
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00041697
    OZ člen 239, 240.
    denarna odškodnina za negmotno škodo - strokovna napaka - vzročna zveza - napačno zdravljenje - izguba ledvice
    Pritožbeni očitek o evidentni protispisnosti interpretacije ni očitek o napačnem prenosu določenega podatka iz spisovnega gradiva v razloge sodbe, ampak kritika dejanskega stanja.
  • 9.
    VSC Sodba Cp 221/2020
    11.9.2020
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00039712
    OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
    odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
  • 10.
    VSL Sodba I Cp 1512/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00038175
    OZ člen 131, 147. ZZDej člen 45. ZPacP člen 28, 28/2, 28/2-12. ZPP člen 243.
    nezakonit dokaz - porod - odškodninska odgovornost porodnišnice - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - carski rez - možgani - vmesna sodba - protipravno ravnanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaza - nezakoniti dokazi
    Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja podana: kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine (II Ips 384/2009); da gre za odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja (primerjaj II Ips 80/2011) oziroma, da o strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih in če ne prepreči škode za pacienta oz. povzroči, da se pacientu zdravje poslabša (pri čemer gre v prvem delu za pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki je opredeljen v OZ (primerjaj II Ips 302/2011)). Ravnanje contra legem artis, ki napolnjuje pomen medicinske napake, je torej ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
  • 11.
    VSL Sodba I Cp 867/2019
    23.10.2019
    MEDICINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00028924
    ZPacP člen 20, 20/1, 20/2. OZ člen 239.
    poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pojasnilne dolžnosti - poklicna usposobljenost delavca - operater - dokončanje specializacije
    Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.

    Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
  • 12.
    VSL Sodba I Cp 108/2019
    29.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00024443
    OZ člen 243, 246. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20. ZPP člen 247, 254, 254/3.
    pogodbena odškodninska odgovornost - medicinska napaka - strokovna napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - lepotna operacija - izvedenec medicinske stroke - izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - razrešitev sodnega izvedenca - postavitev drugega izvedenca
    Medicinska napaka je ravnanje oziroma opustitev ravnanj v nasprotju s strokovnimi, poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.

    Odgovornost za škodo, nastalo zaradi zapleta, ni izključena v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti. Ta zdravnika zavezuje, da pacientu (v primeru bolezni) odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha. Konkretizira jo določba 20. člena ZPacP. Pred lepotnimi posegi je treba pacientu možnosti uspeha posega in s posegom povezana tveganja pojasniti še posebej skrbno in obsežno. Pri lepotnih operacijah, ki niso namenjene odpravljanju telesnih pomanjkljivosti, temveč služijo izključno estetskim in psihičnim potrebam, mora pojasnilo zadostiti še posebej strogim merilom.
  • 13.
    VSC Sodba Cp 74/2019
    17.4.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00024758
    ZPP člen 7, 212, 214, 339, 339/1. OZ člen 239.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaplet - vzročna zveza - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost zdravnika
    Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti (ali nepravilna izpolnitev te dolžnosti) postane glede odškodninske odgovornosti pomembna takrat, ko se uresniči s posegom, oziroma z zdravstveno obravnavo povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, če je iz tako realiziranega tveganja nastala pravno priznana škoda. Namen pojasnilne dolžnosti je v tem, da pacient na podlagi relevantnih informacij lahko razmisli in se odloči za zdravstveno obravnavo ali ne. Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravstvene obravnave pa pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Za škodo, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s tako kršitvijo, pa odgovarja stranka, ki je kršila pogodbeno obveznost. Vzročna zveza med škodo in kršitvijo pojasnilne dolžnosti pa je vzpostavljena, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost nastali zaplet in škodo preprečila.

    Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadošča ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sam izpovedal, da je pred pričetkom fizioterapije opravil fizioterapevtski pregled, različne meritve in testiranja ter bil seznanjen z vrsto terapevtskih vaj in načinom izvajanja. Tožnik torej ni bil seznanjen z morebitnimi tveganji za nastanek izpaha desne ključnice in prav ta zaplet se je uresničil kot tveganje.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 1547/2018
    6.2.2019
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00020024
    ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZPacP člen 2, 2-12, 2-19, 28. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 24, 24/5.
    odškodninska odgovornost države - prisilna sredstva - uporaba prisilnih sredstev policistov - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje - namestitev v poseben prostor - nujna medicinska pomoč - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg
    Na podlagi vseh izvedenih dokazov je sodišče pravilno zaključilo, da je obstajala realna nevarnost, da bi tožnik fizično napadel pravosodne policiste, če bi v posebni sobi pristopili do njega in mu odstranili lisice. Zaradi odvrnitve nevarnosti takega napada je bila uporaba lisic tudi v posebnem prostoru zakonita.

    Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo tožniku potrebno nuditi nujno medicinsko pomoč, saj je bilo tožnikovo psihično zdravstveno stanje takšno, da bi lahko resno ogrozilo njegovo zdravje. Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja (12. točka 2. člena ZPacP).
  • 15.
    VSC Sodba Cp 437/2018
    23.1.2019
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00042087
    ZPacP člen 20.
    zdravniška napaka (medicinska napaka) - pojasnilna dolžnost zdravnika
    Pojasnilna dolžnost tako zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito, obzirno in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni ali poškodbe, različne možnosti zdravljenja, morebitna tveganja in nevarnosti ter predvidljivost uspeha. Ob odsotnosti pojasnila in neveljavnosti privolitve zdravnik ob opravi zdravstvenega posega nedopustno poseže v pacientove osebnostne dobrine, zlasti v njegovo telo in svobodno voljo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bila storjena zdravniška napaka in da je bila pravilno opravljena pojasnilna dolžnost pred posegom. Ugotovilo je, da je bila tožnici predstavljena tako optimistična kot pesimistična verzija in da toženka tožnici ni obljubljala 100 % vida glede na stanje, ki ga je imela pred operacijo, ampak da bo po operaciji lahko videla vsaj tako dobro brez očal, kot je videla pred posegom z očali; da je dovolj, da pacient ve, da ima astigmatizen, saj ni verjetno, da bi razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je; da je imela tožnica dovolj časa, da s strani toženke dobi pojasnila, in da je lahko razumela pojasnila o tveganju in diagnozi. Sodišče je še ugotovilo, da je toženka izbrala ustrezno metodo operacije in da med posegom ni prišlo do napak in da so neutemeljene tudi tožbene navedbe o malomarnem zdravljenju, saj je le to potekalo v skladu s pravili medicinske stroke.
  • 16.
    VSC Sodba in sklep Cp 180/2018
    18.10.2018
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00019849
    OZ člen 179.
    sepsa - zdravniška napaka (medicinska napaka)
    Ni spregledalo, da je tožnica zatrjevala, da do vnetja sploh ne bi prišlo, če ne bi posteljica zaostala. Tožena stranka je uspela dokazati, da zaostala posteljica ni povzročila vnetja.

    Sodišče prve stopnje je na podlagi strokovno izdelanega oziroma podanega izvedenskega mnenja ugotovilo, kot že rečeno, da je sepsa nastala zaradi vpliva bakterij in da je do infekta in vnetja prišlo zaradi vdora in učinka bakterij, ne pa zaradi tkiva v maternici.
  • 17.
    VSL Sodba II Cp 390/2018
    4.7.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00013911
    ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
    odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
    Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
  • 18.
    VSL Sodba I Cp 2257/2017
    23.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00012630
    OZ člen 6, 6/2, 147, 239, 240, 964, 965. ZPacP člen 20. ZPP člen 8, 254.
    odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost zdravstvene ustanove za delavca - pasivna legitimacija - solidarna odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - skrbnost dobrega strokovnjaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - pogodbena odškodninska odgovornost - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
    Kršitev pojasnilne dolžnosti se skladno z novejšo sodno prakso presoja po določbah o pogodbeni odškodninski odgovornosti.

    Zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika je podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove, če je pravno priznana škoda posledica uresničitve katerega od tveganj, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti.
  • 19.
    VSC Sodba Cp 578/2017
    11.4.2018
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00019446
    OZ člen 6, 10, 239, 240. ZPacP člen 20.
    odškodninska odgovornost - pojasnilna dolžnost - zdravniška strokovna napaka - opustitev pojasnilne dolžnosti
    Sodišče prve stopnje je torej ugodilo podrednemu dokaznemu predlogu tožnice in je pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja, tako dopolnjenemu izvedenskemu mnenju pa tožnica ni nasprotovala in tudi ni vztrajala pri določitvi novega izvedenca. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni kršilo tožničinih procesnih pravic, ker je njenemu podrednemu dokaznemu predlogu ugodilo, niti sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obrazložiti, zakaj ni izvedlo dokaza z določitvijo novih izvedencev medicinske stroke, saj tožnica pri tem dokaznem predlogu ni vztrajala. Po presoji pritožbenega sodišča pa kljub temu, da operacija ni bila nujna, glede na nadaljnje z izvedenskim mnenjem z dopolnitvami dokazno podprte ugotovitve sodišča prve stopnje, da je poškodba druge in tretje veje trovejnega živca ob izvedeni operaciji, ki je bila izvedena strokovno pravilno, kirurški zaplet, za nastanek katerega ne obstaja velika verjetnost, ker do njega pride v redkih primerih in ker izredno redko nastane ob poškodbi tega živca tudi nevralgija, zdravnik operater v obravnavani zadevi ni opustil pojasnilne dolžnosti.
  • 20.
    VSL Sodba II Cp 2229/2017
    7.2.2018
    MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008774
    OZ člen 6, 6/2, 239, 240. ZPacP člen 20.
    odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - pogodbena odškodninska obveznost - zdravniška (medicinska) napaka - strokovna napaka zdravnika - dolžna profesionalna skrbnost - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - soglasje za medicinski poseg
    Pri presoji skrbnosti zdravnika je potrebno upoštevati strokovne in poklicne standarde, videnja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času, ko je poseg opravljen.

    Privolitev bolnika v poseg mora biti resnična in svobodna, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova osveščenost o lastnem stanju in možnostih zdravljenja. Obseg pojasnilne dolžnosti je odvisen od okoliščin posameznega primera ter obsega pojasnilno diagnozo, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Da se pacient lahko odloči ali bo soglašal s posegom, ga mora zdravnik seznaniti z vsemi okoliščinami in možnostmi. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 3
  • >
  • >>