stiki z otrokom - stvarna pristojnost za odločanje o stikih z otrokom
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da že odločitev o varstvu in vzgoji otrok pravno in dejansko pomeni tudi odločitev o stikih med starši in otroci. Po takrat veljavnih določbah ZZZDR je sodišče ob razvezi zakonske zveze vedno odločalo o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (1. odstavek 78. člena), o stikih pa le, če so to terjale koristi otroka, sicer pa je tisti od staršev, ki mu otroci niso bili zaupani, obdržal pravico do osebnih stikov z njimi (3. odstavek 78. člena). Sama odločitev sodišča o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo torej v ničemer ne vpliva na pravico tistega od staršev, ki mu niso zaupani, do osebnih stikov z njimi. Z izdano začasno odredbo pa je sodišče le začasno, do pravnomočnosti pravde, prepovedalo stike. Odločitev o začasni odredbi je le začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje in ne pomeni odločanja o spornem pravnem razmerju, to je v obravnavani zadevi o stikih tožnika z otrokom.
pravica do nadomestila - jamstveni sklad - preživninski zavezanec - položaj stranke v postopku
Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.
stiki z otrokom - upravni postopek končan z dokončno odločbo - stvarna pristojnost - upravno sodišče
Ker se je upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C z vlogo matere za spremembo stikov, vloženo 19.6.2002 in končal z dokončno odločbo ministrstva, pristojnega za družino, izdano dne 11.7.2003, s katero je potrjena odločitev organa prve stopnje, v upravnem sporu o tej zadevi odloča upravno sodišče.
razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - trajanje življenjske skupnosti
Po razvezi zakonske zveze 81. člen ZZZDR ne more biti podlaga za priznanje pravice do preživnine v breme razvezanega zakonca, če je ta prispeval k preživljanju tožnice le v času nekajmesečnega skupnega življenja zakoncev, v nadaljnjih 17 letih ločenega življenja pa ni prispeval ničesar in tožnica preživljanja tudi ni zahtevala. Tako zaradi sklenitve zakonske zveze kot zaradi njene razveze se tožničine ekonomske razmere niso bistveno spremenile.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - premoženje pridobljeno s posojili
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, da je treba ločevati premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, od premoženja, ki ga pridobita s posojili. Skupno premoženje zakoncev namreč tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s posojilom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 9/3.
stiki z otrokom - odločanje o stikih z otrokom - otrokove koristi
Pri odločanju o stikih staršev z otroci je treba upoštevati zlasti določbo 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri teh državljanih kot glavno vodilo upoštevati otrokove koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - višina preživnine za maladoletnega otroka
Določba 410. člena ZPP predstavlja le podlago, da sodišče opravi neformalen razgovor z otrokom, ne pa morda procesne predpostavke za odločanje o varstvu in vzgoji otrok.
Ob ugotovitvi, da si deklica želi živeti pri obeh starših, da se starša o skupni vzgoji in varstvu nista sposobna dogovoriti, da imata obe stranki primerne bivalne pogoje za mladoletno hči, da oče, čeprav ji lahko nudi več materialnih in duhovnih dobrin, nanjo deluje obremenjujoče, da je mati emocionalno adekvatnejša in manj obremenilna ter da je deklica v razvojnem obdobju, v katerem najbolj potrebuje mater, je sodišče pravilno zaključilo, da bodo njene koristi najbolje zagotovljene, če se dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi.
ZZZDR člen 105, 105/1. ZPP-B člen 13.ZPP člen 421. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 19.
razmerja staršev do otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka kot pravni standard - stiki staršev z otrokom - skupno preživljanje počitnic
Sodbeni izrek je jasen: stiki med sinom in očetom se izvršujejo tako, da preživita skupaj en mesec zimskih počitnic. Ne pride torej v poštev, da bi otrok preživljal počitnice v drugem okolju brez toženca. To bo potemtakem omogočeno le, če bo imel toženec možnosti za to, da bo s sinom skupaj v neprekinjenem stiku.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
ZZZDR člen 102, 103, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18, 27.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri odmeri preživnine za mladoletnega otroka preživninska dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženje, ampak tudi tistih, ki jo je dolžan poiskati ni izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
ZZZDR člen 12, 59.ZOR člen 360, 371.ZPP člen 370, 370/3, 371.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - prodaja skupne nepremičnine - zastaranje
Ker je toženec prodal nepremičnino, katere (pretežni) del je bil skupno premoženje pravdnih strank, kupnino pa v celoti zadržal zase, je dolžan tožnici izplačati denarno vrednost njenega deleža na skupno ustvarjenem premoženju.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - poslovni delež v družbi
Res je lahko v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR tudi poslovni delež na družbi, ustanovljeni z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje obeh zakoncev, vendar to ni nujno v vsakem primeru. V obravnavani zadevi ob pomanjkljivi dokazni podlagi na toženčevi strani in ustrezni dokazni podlagi na tožničini strani ne preseneča taka dejanska podlaga sodbe, ki je omogočila pravni zaključek, da je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje. Posojeni denar ni bil porabljen za potrebe skupnega življenja pravdnih strank ali njunega skupnega premoženja, pač pa je bilo posojilo najeto in tudi porabljeno za plačilo davčnega dolga družbe, v kateri je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje.
Ker je tožnica posojilo vrnila posojilodajalcu, moral pa bi ga toženec, tožnica utemeljeno na podlagi 218. člena ZOR zahteva vrnitev denarja.
pravica do nadomestila preživnine za otroka - postopek za priznanje pravice do nadomestila - položaj aktivne stranke v postopku - preživninski zavezanec
Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.
ZZZDR-C člen 39.ZZZDR člen 106.ZUstS člen 44. ZUS člen 74.
stiki z otroki - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
ZZZDR člen 120, 157, 157/1, 158, 158/2. ZUS člen 73.
odvzem otroka - oddaja v rejništvo
CSD odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.
preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine - simbolična preživnine - spremenjene razmere - dovoljenost revizije v sporu na ukinitev preživnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlaga zakona - teleološka razlaga - gramatikalna razlaga
Razlog za zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.
Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367.
člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora. Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev.