Konvencija ZN o pravicah otroka člen 12.ZZZDR člen 78, 105, 106.
pravica do stikov z otrokom - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, ki sta otrokovo željo spoštovali (tudi) pri ureditvi stikov s tožencem. Ker si otrok teh stikov še ne želi, oziroma jih odklanja, je pravilna ocena, da stiki zaenkrat ne morejo biti prepogosti ter da se morajo izvrševati na način, da se bo otrok v prvi vrsti počutil varno in bolj sproščeno (otroka je namreč strah srečanj z očetom).
razveza zakonske zveze - vzgoja in varstvo otroka - dolžnost preživljanja - višina preživnine - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Glede na priporočilo izvedencev o čim pogostejših stikih je v največjo otrokovo korist, da potekajo stiki mladoletnega otroka z očetom (poleg stikov med tednom) tudi vsako drugo soboto ali nedeljo, torej dvakrat na mesec.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene
Ker vtoževana obveznost izvira iz gradbene pogodbe, na podlagi katere je tožnik zgradil stanovanjsko hišo, ki je skupno premoženje obeh tožencev, je pravno nepomembno dejstvo, da je gradbeno pogodbo podpisal le toženec. Toženkina obveznost nerazdelnega plačila temelji na samem zakonu.
razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - koristi otroka - enakopravnost staršev - stiki med šolskimi počitnicami
Pomembno je, da pride po otroka ob začetku počitnic en roditelj, drugi pa pride po otroka na koncu počitnic, in tako vsak od njiju poskrbi za en prevoz, saj se tako pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna.
ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 50, 81.
preživnina za zakonca - preživnina za otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Ocena o minimalni preživnini je preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - denarna terjatev zakonca - plačilo kupnine - zastaranje
Pri enostranski prodaji predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev ni več spora o deležih na tem premoženju.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Tožničino posebno premoženje je bilo porabljeno za pridobitev večjega obsega skupnega premoženja, zaradi česar tožnica vrnitve tega denarja kot svojega posebnega premoženja ne more zahtevati. Pri ugotavljanju skupnega premoženja in deležev na njem mora sodišče obravnavati celoten obseg skupnega premoženja in ne samo njegove posamezne dele.
Kupnina za tožničino stanovanje je bila upoštevana pri določitvi deležev na skupnem premoženju. Dvakratno upoštevanje kupnine, enkrat kot posebnega premoženja, drugič kot prispevka k povečanju skupnega premoženja, pa seveda ni možno.
ZZZDR člen 6, 8, 119, 120, 122, 157. ZUS člen 50, 50/1,50/2, 72, 72/4, 74.
odvzem otrok staršem - dodelitev v rejništvo in stiki z otroci - glavna obravnava
Otroke je mogoče staršem odvzeti in oddati v vzgojo in oskrbo drugi osebi šele, ko se na podlagi verodostojnih dokazov, ki morajo biti v spisih, ugotovi, da pri starših ni pogojev, ki bi zagotavljali normalen fizični in psihični razvoj otroka. Ker je bilo dejansko stanje glede tega v obravnavanem primeru sporno, in sta tožnika predlagala izvedbo dokazov pred sodiščem, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka v upravnem sporu, ker je odločalo na seji in ni opravilo glavne obravnave.
razpad izvenzakonske zveze - dodelitev otroka - koristi otroka - stiki staršev z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop otrokovih koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v povsem drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist. V tem primeru pride v poštev uporaba določbe 106. člena ZZZDR o ureditvi stikov otroka z obema staršema.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - civilna delitev - vlaganja v ustanovitev nove družbe - aktiva in pasiva - nedeljivost investicije - enotnost lastninskega režima - upravljanje s skupnim premoženjem
Prizadevanja pravdnih strank za ustanovitev nove družbe in začetek njenega poslovanja je treba obravnavati enotno kot njun skupen prispevek za pridobivanje skupnega premoženja. Zatrjevani dogovor o finančni konstrukciji, kako bosta pridobila finančna sredstva vsak od svojih sorodnikov, ne more imeti za posledico ločenega lastninskega režima pridobljenega premoženja. Vlaganj pri nastajanju skupnega premoženja namreč ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.
ZPP člen 421, 421/4.ZZZDR člen 102, 103, 106, 106/1, 106/4, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka - spremenjene razmere - koristi otroka - stiki z otrokom - višina preživnine
Ureditev zdravstvenih, čustvenih in šolskih težav po preselitvi k očetu in jasno izražena želja več kot 17 let stare mladostnice, da želi ostati pri očetu, so odločilne okoliščine za ugoditev zahtevi za spremembo prejšnje odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
ZPP člen 325, 325/4, 339, 339/2-14.ZZZDR člen 123, 129.
sodba - odpoved pravici do pritožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - preživljanje otroka - višina preživnine - zahteva za varstvo zakonitosti
V primeru, ko sta se ob razglašeni sodbi stranki odpovedali pravici do pritožbe, je prej navedeni standard obrazložitve sodbe vsekakor nižji, vendar pa to še ne pomeni, da je strankam mogoče dostaviti neobrazloženo sodbo ali sodbo z razlogi, ki ne zadoščajo najnižjemu standardu obrazložitve.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V pravdi za dodelitev preživnine sodišče ugotovi potrebe otrok in zmožnosti staršev, nato pa na podlagi vrednotenja določi ustrezen znesek preživnine. Ker preživninska pravda ni matematičen postopek, je pravilno in zadošča, če sta nižji sodišči dejstvi otroškega dodatka in tožničinega lastnega zaslužka ugotovili, navedli v obrazložitvi in upoštevali pri končnem vrednotenju.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - življenjska skupnost - spregled pogoja skupnega življenja
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe prvega odstavka 12. člena v aktualnem obdobju veljavnega ZZZDR je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske. Če življenjske skupnosti ni - torej, če partnerja ne živita skupaj - tudi ni zunajzakonske skupnosti v pomenu določbe 12. člena ZZZDR in s tem tudi ne s to določbo predvidenih pravnih posledic zanju. Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na sicer izjemno možnost spregleda pogoja skupnega življenja, vendar le, če zanj obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (zdomci, mornarji, zdravstveni ali starostni razlogi in podobno). Ker gre za izjemo, jo je treba že iz tega razloga ozko razlagati.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.