izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti novega in posebnega pisnega pooblastila stranke, ki bi ga bila dolžna odvetnica predložiti v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.
ZPP-D člen 93, 93/5. ZPP člen 41, 41/2, 377. SPZ člen 48. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 59.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti
Ko ne gre za vlaganja, ki bi bila predmet skupnega premoženja, tožnik pa bi na ta način predlagal delitev skupnega premoženja, ne gre za primer, ko se VSP ugotovi s seštevkom VSP posameznih zahtevkov (ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju).
O deležih strank na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Delež se ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013897
ZZZDR člen 12, 12/2.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dedna pravica – izrek ugotovitvene odločbe
Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna.
Po ZPP (1999) tožba za razveljavitev sodne poravnave ni več tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, ti. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo. ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka. Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je sklep.
Tožnik trdi, da je bil v zmoti, ker ni vedel, da sodna poravnava predstavlja res transacta in izvršilni naslov. Gre za (ne)poznavanje procesnih učinkov sodne poravnave, ki so izenačeni s pravnomočno odločbo sodišča, torej za zmoto o pravnih posledicah, ki nastajajo neodvisno od volje stranke in po sili samega zakona. Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva.
prekluzija - pravočasna navedba dejstev - pogoj nekrivde - izvenzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožencev ni mogla razbremeniti posledic zamude na naroku za glavno obravnavo z dne 1. 2. 2008 podana navedba, da za zadevna dejstva pred prvim narokom preprosto nista vedela. Vrednost takšnih in podobnih izgovorov je prenizka za izpolnitev pogoja nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - določitev preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
S prepisom dela abstraktnega zakonskega besedila ni mogoče utemeljiti obstoja pogoja iz prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, ostale trditve v predlogu pa so vsebinsko enake, kot če bi šlo že za samo revizijo.
obstoj izvenzakonske skupnosti – vmesni ugotovitveni zahtevek – delna sodba – pravica do izvedbe dokazov
Ni ovire, da v primeru, ko vmesni ugotovitveni zahtevek postane zrel za odločitev, sodišče o tem zahtevku ne bi moglo odločiti (z delno sodbo) pred odločitvijo s končno sodbo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013665
ZZZDR člen 51, 51/2.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – povrnitev vlaganj v nepremičnino – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerja med starši in otroki - pravica mladoletnih otrok do izjave v postopku - obstoj sodne prakse
O pravnih vprašanjih, ki jih tožnik izpostavlja v predlogu za dopustitev revizije, že obstaja sodna praksa (npr. odločba VS RS II Ips 448/2002, II Ips 133/2005, II Ips 600/2004, II Ips 943/2006, II Ips 71/2007.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ničnost pogodbe - izpodbojnost - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - nesklepčna tožba - nepopolna tožba
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je pogodba, s katero eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolaga s stvarjo, ki spada v skupno premoženje, izpodbojna in ne nična.
Novejša sodna praksa je enotna, da zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013196
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367c, 367c/1.
obseg zapuščine - pridobivanje premoženja v obdobju po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev in pred njeno ponovno vzpostavitvijo - obseg zapuščine - vsebina predloga za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - pasivna legitimacija - razveza pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - vlaganja v skupno premoženje
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi neutemeljenosti trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede konkretnih vprašanj pasivne legitimacije, razveze pogodbe, izstavitve zemljiškoknjižne listine in vložitve posebnega premoženja v skupno premoženje nekdanjih zakoncev.
obstoj izvenzakonske skupnosti – svobodna privolitev v skupno življenje
Pri vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti je treba pogoj iz 17. člena ZZZDR razlagati kot svobodno privolitev v skupno življenje, ne pa kot privolitev v sklenitev zakonske skupnosti.