predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013897
ZZZDR člen 12, 12/2.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dedna pravica – izrek ugotovitvene odločbe
Kljub temu, da se v pravnomočnem izreku odločbe nahaja tudi ugotovitev o obstoju zunajzakonske skupnosti, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, da se tožnici dedna pravica prizna.
Po ZPP (1999) tožba za razveljavitev sodne poravnave ni več tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Gre za posebno vrsto tožbe, ti. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa gre za izredno pravno sredstvo. ZPP za postopek s tožbo za razveljavitev sodne poravnave napotuje na uporabo določb o obnovi postopka. Odločba, ki jo o takšni tožbi izda sodišče, je sklep.
Tožnik trdi, da je bil v zmoti, ker ni vedel, da sodna poravnava predstavlja res transacta in izvršilni naslov. Gre za (ne)poznavanje procesnih učinkov sodne poravnave, ki so izenačeni s pravnomočno odločbo sodišča, torej za zmoto o pravnih posledicah, ki nastajajo neodvisno od volje stranke in po sili samega zakona. Že zato takšna zmota ne upravičuje do izpodbijanja izjave volje in kot pravna zmota tudi ni opravičljiva.
prekluzija - pravočasna navedba dejstev - pogoj nekrivde - izvenzakonska skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti
Tožencev ni mogla razbremeniti posledic zamude na naroku za glavno obravnavo z dne 1. 2. 2008 podana navedba, da za zadevna dejstva pred prvim narokom preprosto nista vedela. Vrednost takšnih in podobnih izgovorov je prenizka za izpolnitev pogoja nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - določitev preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
S prepisom dela abstraktnega zakonskega besedila ni mogoče utemeljiti obstoja pogoja iz prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, ostale trditve v predlogu pa so vsebinsko enake, kot če bi šlo že za samo revizijo.
obstoj izvenzakonske skupnosti – vmesni ugotovitveni zahtevek – delna sodba – pravica do izvedbe dokazov
Ni ovire, da v primeru, ko vmesni ugotovitveni zahtevek postane zrel za odločitev, sodišče o tem zahtevku ne bi moglo odločiti (z delno sodbo) pred odločitvijo s končno sodbo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013665
ZZZDR člen 51, 51/2.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – povrnitev vlaganj v nepremičnino – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerja med starši in otroki - pravica mladoletnih otrok do izjave v postopku - obstoj sodne prakse
O pravnih vprašanjih, ki jih tožnik izpostavlja v predlogu za dopustitev revizije, že obstaja sodna praksa (npr. odločba VS RS II Ips 448/2002, II Ips 133/2005, II Ips 600/2004, II Ips 943/2006, II Ips 71/2007.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ničnost pogodbe - izpodbojnost - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - nesklepčna tožba - nepopolna tožba
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je pogodba, s katero eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolaga s stvarjo, ki spada v skupno premoženje, izpodbojna in ne nična.
Novejša sodna praksa je enotna, da zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - pasivna legitimacija - razveza pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - vlaganja v skupno premoženje
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi neutemeljenosti trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede konkretnih vprašanj pasivne legitimacije, razveze pogodbe, izstavitve zemljiškoknjižne listine in vložitve posebnega premoženja v skupno premoženje nekdanjih zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013196
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367c, 367c/1.
obseg zapuščine - pridobivanje premoženja v obdobju po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev in pred njeno ponovno vzpostavitvijo - obseg zapuščine - vsebina predloga za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.
ZPP člen 181, 181/3. ZNP člen 118. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 12/2, 51, 51/1, 51/2.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - obligacijski zahtevek - stvarnopravna narava spora o obsegu in deležih na skupnem premoženju - civilna delitev v pravdi - določitev deležev na skupnem premoženju - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Stranki sta v času zunajzakonske skupnosti vlagali v nepremičnino, ki je toženčevo posebno premoženje. Predmet skupnega premoženja je vrednost vlaganj oziroma terjatev do posebnega premoženja toženca. Čeprav v skupno premoženje spada obligacijska pravica, gre še vedno za (stvarnopravni) spor o obsegu skupnega premoženja. S tem, ko tožnica zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njenega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. Kljub uveljavljanju dajatvenega (denarnega) zahtevka tako spor ne izgubi stvarnopravne narave oziroma podlage v 51. členu ZZZDR.
obstoj izvenzakonske skupnosti – svobodna privolitev v skupno življenje
Pri vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti je treba pogoj iz 17. člena ZZZDR razlagati kot svobodno privolitev v skupno življenje, ne pa kot privolitev v sklenitev zakonske skupnosti.
ZPP člen 7, 257, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2.
prekluzija - izpovedba stranke - razpravno načelo - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - odplačevanje kredita
Skupno premoženje tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s kreditom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo. Pri tem so
okoliščine, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem oziroma kdo je prispeval denar za plačilo kredita, nepomembne. Za oceno deležev na skupnem premoženju bi lahko bilo relevantno le morebitno odplačevanje kredita iz posebnih sredstev katerega od zakoncev.
Z izpovedbo stranke, katere zaslišanje je bilo pravočasno predlagano, pravilo o prekluziji ne more biti kršeno (286. člen ZPP). Izpovedba stranke ni del trditvene podlage, temveč le dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo navedbe o dejstvih (257. člen ZPP).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - razveljavitev prodajne pogodbe - izpodbojnost
Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – delitev skupnega premoženja - darilna pogodba – pravni posli med zakoncema
Zakonca lahko med seboj sklepata različne pravne posle, na primer kupne, menjalne, posojilne in tudi darilne pogodbe, vendar se vse to (lahko) nanaša (zgolj) na posebno premoženje vsakega od njiju
– z nedoločenimi deleži na skupnem premoženju za časa življenja namreč ne moreta razpolagati.
A
vtomobil, kupljen v času trajanja zakonske zveze s sredstvi, pridobljenimi s kreditom, ki ga je tožnik vračal iz plače, je skupno premoženje in ne (more) predstavlja(ti) darila enega od zakoncev drugemu.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - posebno premoženje zakoncev
Toženka v predlogu ne pojasni, zakaj bi odločitev o dolžnosti vrnitve tožnikovega posebnega premoženja pomenila odstop od sodne prakse v zadevi II Ips 470/92. Prav tako toženkina vloga v delu, v katerem uveljavlja procesne kršitve, ne dosega zakonskih standardov predloga za dopustitev revizije.
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4, 107, 107/1, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 78, 409.
spori iz razmerja med starši in otroki - spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - stiki z otrokom - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - izvajanje roditeljske pravice - zastopanje otroka - režim izvajanja stikov - zavrženje tožbe
V sporih o varstvu in vzgoji je med staršema že v izhodišču spor glede izvrševanja roditeljske pravice, ki ga sodišče razreši šele s končno odločbo. Zato starša v teh sporih ne moreta zastopati otroka in v njegovem imenu vložiti tožbe in pravnih sredstev. Prav zato ZZZDR daje samima staršema procesno legitimacijo za uveljavljanje otrokovih pravic: starša lahko tožbo, s katero zahtevata varstvo otrokovih pravic, vložita v svojem imenu. Sodišče pa lahko, kadar oceni, da je to glede na okoliščine konkretnega primera potrebno, otroku v postopku postavi posebnega zastopnika (četrti odstavek 409. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato revizijo otroka, ki jo je v njegovem imenu vložil oče, kot nedovoljeno zavrglo.
Okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, res pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna. Vendar je od tega načelnega stališča mogoče odstopiti zaradi tehtnih okoliščin. Takšna okoliščina je prav gotovo huda konfliktnost v odnosu med staršema, ki do te mere onemogoča strpnost in sodelovanje pri prevzemanju in predajanju otroka ob začetku in koncu stika, da je zaradi tega ogrožena otrokova korist.
razlog za revizijo - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča ali sodbi obeh nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno (ne pa tudi zmotno) ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava, ki je posledica zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni dovoljen revizijski razlog.