Revizija se dopusti glede materialnopravnih vprašanj (i) ali so v okviru zmožnosti zavezanca za presojo nepreskrbljenosti zakonca relevantni življenjski stroški, povezani z oskrbo z obleko in obutvijo ter sredstvi osebne higiene, osnovne rekreacije in oddiha, z zadovoljitvijo kulturnih potreb ter stroški vzdrževanja in oskrbe skupnega psa ter (ii) ali so za ugotovitev zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca relevantni plodovi od premičnega in nepremičnega premoženja v njuni (so)lasti oziroma ali je relevantna le možnost prostega razpolaganja s tem premoženjem.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje je napačno sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).
skupno premoženje razvezanih zakoncev po razvezi zakonske zveze - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganja enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem
Če lahko stvar, pridobljena z enostransko porabo skupnih sredstev med zakonsko zvezo, spada skladno z načelom realne subrogacije v skupno premoženje, mora enako veljati tudi za stvar, pridobljeno na ta način po razvezi zakonske zveze. Argument za uporabo načela realne subrogacije po razvezi zakonske zveze je torej tudi v enakovrednem obravnavanju učinkov nedovoljenega enostranskega razpolaganja, do katerega pride med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Prav tako ni podana zatrjevana kršitev določbe ZPP, saj iz izreka jasno izhaja, da je toženka dolžna plačati na račun tožnika za preživljanje mladoletne hčerke, ki je nedvomno edina preživninska upravičenka in drugače iz izreka niti ne izhaja.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014051
ZZZDR člen 51. SPZ člen 7, 8.
premoženjska razmerja med zakonci – vlaganje v posebno premoženje zakonca – načelo specialnosti – načelo superficies solo cedit – vezanost na sklep sodišča o napotitvi na pravdo – trditveno in dokazno breme
V skladu z ZTLR so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev stvarnopravne posledice le, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar.
ZZZDR člen 51, 51/2, 58/1, 58/2, 59/1, 59/2. ZGD člen 418, 418/4.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - poslovni delež v družbi - delitev poslovnega deleža - izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register - delež v skupnem premoženju - nagrada za uspešno delo zakonca kot skupno premoženje
Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.
Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža.
skupno premoženje zakoncev – določenost tožbenega zahtevka – premoženjska razmerja med zakonci – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Tožba mora obsegati zahtevek, ki je določen. V konkretni zadevi je del zahtevka tožbe, da spadajo v skupno premoženje še ostali podobni priključki traktorja in motokultivatorja (ipd.), nedoločen in tako ne zadosti osnovnim vsebinskim pogojem, ki so potrebni za obravnavo.
Vpis očetovstva v matični register je spremenil situacijo v tej pravdi zato, ker ni bilo več predhodnega vprašanja, ki ne bi bilo rešeno na matičnem področju. Zato po prvem odstavku 13. člena ZPP ni bilo več pogojev, da bi sodišče samo kot o predhodnem vprašanju odločalo, ali gre za pravno veljavno priznanje očetovstva.
Ko je očetovstvo vpisano v matični register, se ta vpis v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZMatR lahko spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, ki je pristojen za odločanje o spremembi osebnega stanja. Gre za kogentno zakonsko določbo, ki je sprejeta iz pravno političnih razlogov zaradi varovanja statusnih razmerij in njihove stabilnosti. Zato ima vpis teh razmerij v matični register (in sodna odločba o teh razmerjih) učinek proti vsem in ne glede na njihovo (ne)sodelovanje v posameznih postopkih.
Sklicevanje na pravno mnenje iz leta 1983 je neutemeljeno, ker gre v sedaj obravnavani zadevi za drugačen primer,zlasti pa za odločilno okoliščino, da je bilo med samo pravdo zapustnikovo priznanje očetovstva za toženca vpisano v matični register.
Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – dedovanje - obseg zapuščine
Sodišče je ugotovilo, da zapustnik in prva toženka nista živela v izvenzakonski skupnosti že od leta 1994, pač pa šele od začetka leta 1998, ko se je oče tožnikov nekaj mesecev po nakupu stanovanja priselil k toženki. Zato ne gre za skupno premoženje. Zatrjevano zapustnikovo ali delno ali popolno plačilo kupnine za stanovanje pa tudi samo po sebi ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
ZZZDR člen 44, 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – dopuščena revizija
Predlog za dopustitev revizije se dopusti glede materialnopravnega vprašanja učinkov med zakoncema sklenjene pogodbe o preužitku (vprašanje razmerja med 44. in 62. členom ZZZDR).
dovoljenost revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - zavrženje revizije
Odločba o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti novega in posebnega pisnega pooblastila stranke, ki bi ga bila dolžna odvetnica predložiti v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.
ZPP-D člen 93, 93/5. ZPP člen 41, 41/2, 377. SPZ člen 48. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 51, 59.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti
Ko ne gre za vlaganja, ki bi bila predmet skupnega premoženja, tožnik pa bi na ta način predlagal delitev skupnega premoženja, ne gre za primer, ko se VSP ugotovi s seštevkom VSP posameznih zahtevkov (ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju).
O deležih strank na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Delež se ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti.