pravni interes – odvzem otroka staršem – namestitev v rejništvo - začasna odločba – veljavnost odločbe – odločba, izdana po končanem postopku – izboljšanje pravnega položaja
Tožnik, ki je v upravnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odvzemu otroka, končna odločba, ki je to začasno odločbo nadomestila, pa je pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu postala izvršljiva in pravnomočna, nima pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe. Svojega pravnega položaja si namreč z izpodbijanjem začasne odločbe v upravnem sporu ne more več izboljšati.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014900
OZ člen 255. ZIZ člen 64, 64/1. SPZ člen 5.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – neodplačna pogodba - actio Pauliana – pravni interes
Tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče vložiti, ko ima dolžnikovo neodplačno razpolaganje za posledico poslabšanje pravnega položaja upnika.
Dokler ima upnik poplačilno pravico na celotnem stanovanju (oziroma spada stanovanje v izvršilnem postopku v posebno premoženje dolžnika), ne more izpodbijati dolžnikove sklenitve pogodbe o priznanju deležev na skupnem premoženju.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – znižanje preživnine – odstop od sodne prakse – navedba opravilne številke zadeve – natančna in konkretna navedba pravnih pravil
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje natančne in konkretne navedbe ustreznih pravnih pravil, ki naj bi bila kršena in ker ne navaja konkretne pravne podlage, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014886
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 371, 371/2, 372.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbenega zahtevka
Uporaba obogatitvenega principa v konkretni zadevi pomeni, da bi bila tožena stranka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi oziroma izkazano večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožeča stranka (prikrajšani) vložila v nepremičnino (vrnitveni princip).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0014668
ZZZDR člen 51.
lastninska pravica – res iudicata – skupna lastnina
Lastninska pravica M. D. je tako (glede na njegova zatrjevanja) lahko predmet pravnega razmerja med njim in E. D. (skupna lastnina), vendar le v okviru njenega solastniškega deleža na eni polovici sporne nepremičnine.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
izvenzakonska skupnost – pogoji za izvenzakonsko skupnost – skupno prebivanje izvenzakonskih partnerjev – ločeno življenje - prebivanje v ločenih stanovanjih
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju načeloma pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Izjemoma je pogoj izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi (kot so študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi, ipd).
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višji dohodki enega od zakoncev
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija glede vprašanj, katero nepremično premoženje posameznika je mogoče upoštevati pri določitvi njegove premoženjske zmožnosti (v zvezi z dolžnostjo preživljanjem zakonca), in glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ko je sámo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, toženec pa ni imel interesa za vložitev pritožbe zoper ugotovitve o lastnih stroških za življenje, se ne dopusti.
darilna pogodba med zakoncema – razveljavitev darilne pogodbe – huda nehvaležnost obdarjenca – temeljna moralna načela kot pravni standard – razveza zakonske zveze
Prvi odstavek 540. člena OZ darovalcu omogoča preklic darilne pogodbe, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Vsebino pravnega standarda „temeljna moralna načela“ mora določiti tisti, ki normo uporablja in sodišči sta pravilno ugotovili, da sam razpad zakonske skupnosti in razveza ne nasprotujeta temeljnim moralnim načelom. Do hudega prepira med zakoncema je prišlo dve leti po sklenitvi darilne pogodbe in tožnica ni dokazala, da k temu ni prispevala tudi sama oziroma da bi bil za razvezo kriv izključno toženec.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014785
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval.
Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.
zmotna uporaba materialnega prava po ZPP-D – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – posebno premoženje
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
odgovornost nosilca javnih pooblastil – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014459
ZZZDR člen 59. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali sta sodišči utemeljeno odstopili od splošnega pravila, da se skupno premoženje bivših zakoncev pri določitvi deležev na njem obravnava celovito?“
preživnina za mladoletnega otroka - plačilo preživnine - sporazum o nadomestni izpolnitvi – izjava volje
Tožničina nepogojna izjava na naroku za glavno obravnavo, da so bili stroški plačani, ki je, kar zadeva njeno (preživninsko) podlago, ni prerekala niti v pritožbi, s čimer je sprejela toženčevo izpolnitev in s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, vodi k nasprotnemu sklepanju o izpolnjenih predpostavkah za nadomestno izpolnitev.
ZZZDR člen 60. ZNP člen 118, 128. ZPP člen 367, 367/2, 377.
skupno premoženje zakoncev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo realne subrogacije
Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o zahtevku iz nasprotne tožbe; vrednost nedenarnega tožbenega zahtevka je toženec v nasprotni tožbi opredelil z zneskom 2,100.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Predloga za dopustitev revizije toženec ni vložil.
Ker revizijski prag ni presežen, je revizija nedovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 58, 58/2. ZPP člen 8.
skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – pogodba o razdelitvi skupnega premoženja – skupno upravljanje premoženja zakoncev – poslovni delež
Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta (1) obstoj zakonske zveze in (2) pridobitev premoženja z delom. Pod temi predpostavkam je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane po sili samega zakona.
Čeprav je bil s pogodbo formalno prenesen poslovni delež (deleža vlagatelja), je šlo za to, da toženka s prenosom poslovnega deleža pridobi upravljalska upravičenja v gospodarski družbi, saj teh zgolj kot skupna lastnica osnovnega vložka ni imela. ZZZDR res ne predpisuje vsebine pogodbe o razdelitvi premoženja, logično pa je, da bi iz nje izhajalo, da zakonca urejata (vsaj določena) medsebojna premoženjska razmerja glede skupnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014293
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – verzija – skupna lastnina – uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev – bivanje otrok v stanovanjski hiši
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja višine verzijskega zahtevka zaradi uporabe nepremičnine v skupni lasti razvezanih zakoncev.