CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015365
URS člen 26. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. EKČP člen 8, 13. OZ člen 131, 131/1. ZZZDR člen 105. ZPP člen 367a, 367a/1.
povrnitev škode - aktivna legitimacija - kršitev osebnostnih pravic - škoda zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - višina odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dodelitev otroka - pravica do družinskega življenja - odgovornost države - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pogoji za dopustitev revizije so podani glede vprašanj, navedenih v izreku odločbe.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0015519
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 352. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 2, 4, 16. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic – dodelitev otroka – začasna odredba v postopku dodelitve otroka - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - vzročna zveza - ravnanje sodišča – sojenje brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija – – zastaranje – povrnitev nepremoženjske škode – odmera pravične odškodnine – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah
Dopuščena revizija – začasna odredba v postopku dodelitve otroka, odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, višina odškodnine, vzročna zveza, ali je pri kršitvi osebnostnih pravic iz družinskega življenja mogoče ločeno obravnavati in priznati odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev osebnostnih pravic, zmanjšane življenjske aktivnosti in strahu.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - kasneje najdeno premoženje - ne bis in idem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče ponovno odločalo o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank, o čemer naj bi bilo že pravnomočno odločeno.
premoženjska razmerja med zakoncema – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – razveljavitev prodajne pogodbe
Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.
ZZZDR člen 51, 52. ZOR člen 214, 220, 226, 226/3, 371. OZ člen 199, 204, 204/3, 346. SPZ člen 48, 48/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – upravljanje s stvarjo v skupni lastnini – vlaganje v nepremičnino iz posebnih sredstev po razpadu zakonske zveze – soglasje drugega zakonca – poslovodstvo brez naročila – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nezavedna gestija – neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitve
Povračilni zahtevek zakonca, ki po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti vlaga posebno premoženje v skupno premoženje, ni avtomatičen, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji. Zakonci morajo namreč tudi po razvezi zakonske zveze s skupno lastnino upravljati in razpolagati skupno (oziroma razpadu življenjske skupnosti), vse dokler obstaja skupno premoženje, torej do delitve. Vendar je od navedenega pravila, podobno kot pri upravljanju s stvarmi v solastnini, ko solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, mogoče odstopiti na podlagi instituta poslovodstva brez naročila.
Zastaranje povračilnega zahtevka prikrajšanega začne načeloma teči po koncu vlaganj (npr. po koncu gradnje), za razmerja, ki se bodo presojala po določbah SPZ, pa je začetek zastaralnega roka vezan na izgubo posesti nepremičnine. Vendar je v obravnavani zadevi pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je lahko pričel zastaralni rok tožnikove terjatve teči šele s pravnomočno določitvijo deležev na skupnem premoženju – šele takrat je torej postala tožnikova terjatev določljiva. Drugačno stališče bi pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi tožnikov zahtevek zastaral, še preden bi postal določljiv.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – višina dohodkov enega od zakoncev – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
SPZ člen 39, 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZPND. ZPol člen 39a, 39b.
tožba na izpraznitev stanovanja - zahtevek za izselitev nekdanjega izvenzakonskega partnerja iz skupnega stanovanja – skupno premoženje – varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic
Toženec je upravičen uporabljati sporno stanovanje kot skupni lastnik (drugi odstavek 72. člena SPZ). Poleg tega je to stanovanje tudi po razpadu zunajzakonske skupnosti pravdnih strank ostalo njegovo domovanje. Zato bi ugoditev tožničinemu zahtevku nesorazmerno in neupravičeno posegla tudi v toženčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja.
ZPP člen 239, 257, 258, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
dokaz z zaslišanjem strank - pravica do dokaza - pravica do izjavljanja v postopku - premoženjske razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost zakoncev za skupne dolgove – dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem – posojilna pogodba – vrnitev posojila
Posojilno pogodbo je revidentka sklenila skupaj s pokojnim možem, s katerim sta posojilo prejela za restavracijo, ki sta jo najela in uporabljala skupaj, posle v zvezi z restavracijo pa je vodila toženka, je pravilna odločitev, da je bilo posojilo najeto v zvezi s skupnim premoženjem
dedovanje – dedna pravica – obstoj izvenzakonske skupnosti – trajanje izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti
Ponoven poskus skupnega življenja tožnice in zapustnika bi moral po svoji notranji vsebini izpolnjevati kriterije, ki so za priznanje zunajzakonske skupnosti tudi zaradi kratkosti skupnega življenja zelo strogi. Ob tem je ključna presoja pomena izjave pokojnika z dne 5. 2. 2003, ko je na sodišču deponiral oporoko, ob tem pa sodnici izjavil, da nima izvenzakonske partnerke. Taka izjava lahko pomeni le eno - da se zapustnik ni čutil v tovrstni zvezi, kakor sta presodili nižji sodišči. Za obstoj zunajzakonske skupnosti mora biti podana svobodna volja obeh partnerjev. Za obstoj zunajzakonske skupnosti torej ne zadošča, da si tega želi in ima voljo do tega le eden od partnerjev neke življenjske skupnosti (v konkretnem primeru tožnica), ki sicer obstoji, nima pa premoženjsko pravnih posledic.
ZZZDR člen 57, 57/1, 58, 58/2, 62, 62/2. OZ člen 256.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje - pravni posel med zakoncema – darilna pogodba
Zakonca sta 7. 11. 2001 sklenila darilno pogodbo v notarskem zapisu, s katero je toženec četrtinski del nepremičnine prenesel na toženko, tako da je ta, ob predhodnem vpisu do 1/4, postala lastnica ½ te nepremičnine (druga polovica je bila odsvojena že leta 1999). To pomeni, da je ¼ deleža na predmetni nepremičnini postala posebno premoženje toženke.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS0015219
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. ZPP člen 365, 365-2.
uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otroka
Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015096
ZZZDR člen 50. OZ člen 173. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
premoženjska razmerja med zakoncema – razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca – odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da ne obstaja dolžnost pomoči zakoncu, če službo izgubi iz krivdnih razlogov v smislu 50. člena ZZZDR v povezavi s 173. členom OZ.
razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca – nepreskrbljenost preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca – potrebe upravičenca – sprememba socialnega in premoženjskega položaja upravičenca - plodovi nepremičnega premoženja
Določbe 81. člena ZZZDR ni mogoče razumeti tako, da se lahko ob razvezi zakonske zveze določi znesek za preživljanje le v primeru, ko gre za zakonca, ki nima dovolj sredstev za najnujnejše življenjske stroške oz. sploh nima nobenih sredstev za življenje (in si jih sam tudi ne more pridobiti), ampak jo je treba uporabiti tudi v primerih, ko se zaradi razveze zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega od zakoncev bistveno spremeni (poslabša). Položaj zakonca se namreč samo zaradi razveze zakonske zveze vendarle ne bi smel bistveno poslabšati. To seveda velja le ob pogoju, da drugi zakonec plačevanje preživnine zmore.
Po stališču Vrhovnega sodišča je pomembno, ali (nepremično in premično) premoženje daje plodove, ki pripomorejo k lastnemu preživljanju ali olajšujejo plačevanje preživnine. Kriterij možnosti prostega razpolaganja z nepremičninami je pomemben le v toliko, da nezmožnost vsakršnega razpolaganja ovira pridobitev plodov (npr. ni mogoče iztržiti najemnine od stanovanja, ki ga lastnik zaradi prepovedi z začasno odredbo ne more oddajati v najem).
ZPP člen 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev za prevzete obveznosti - najem posojila brez soglasja zakonca - namen in uporaba kredita - korist zakoncev
Revizija se dopusti glede vprašan ali je:
- za uporabo drugega odstavka 56. člena ZZZDR o nerazdelni odgovornosti zakoncev za obveznosti pomembna dejanska poraba kredita,
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0014999
ZOR člen 12, 336, 338, 341, 425, 427, 439. OZ člen 311, 313, 316, 408, 420. ZZZDR člen 56. ZBan člen 116. SPZ člen 132, 132/2. ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje terjatve - vzajemnost - pobot (kompenzacija) - premoženjska razmerja med zakoncema - kolektivna terjatev - pobot kot zavarovanje - pogodba o bančnem denarnem depozitu
Ker imajo terjatve, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, pravno naravo kolektivne terjatve, kjer sta upnika oba zakonca skupaj, vzajemnost v obravnavani zadevi ni podana. Dolžnik tožene stranke je namreč samo eden od zakoncev, upnika tožene stranke pa sta oba zakonca skupaj. ZOR sicer omogoča (delni) pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 427. člena ZOR, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, za kolektivne terjatve zakoncev ni mogoče uporabiti.
Če pomeni pobot realizacijo v dobri veri pridobljenega zavarovanja, dejanska vzajemnost terjatev ne more biti predpogoj za veljavnost pobota - zadošča dobrovernost imetnika zavarovanja o vzajemnosti (pobotljivosti) terjatev v času ustanovitve zavarovanja.