DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016147
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.
Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016227
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016142
OZ člen 198. ZPP člen 402, 402/4. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo – prekinitev revizijskega postopka – obnova postopka – premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine - uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Ob ugotovitvi, da se je tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izselil, tožnikova lastninska upravičenja na stanovanju niso omejena le z lastninskimi upravičenji toženke, temveč tudi z njeno pravico do zasebnosti. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa preprečitev tožnikovega vstopa v stanovanje zaradi menjave ključavnice ne more predstavljati protipravnega omejevanja njegove pravice do uporabe stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016078
ZPP člen 142, 145, 145/1, 261.
vabilo za zaslišanje stranke – osebna vročitev – sprememba bivališča pravdne stranke
Sodišče je vabilo za zaslišanje stranke tožnici poslalo na naslov, ki ga je sama navedla v tožbi in katerega spremembe ni sporočila, čeprav jo k temu zavezuje določba prvega odstavka 145. člena ZPP; pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sodišče o tem obvestiti zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka; kot stranka v postopku mora računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja in njena odgovornost je poskrbeti za dejanski prevzem le-teh. Če tega ne stori, je vročitev, opravljena na označenem naslovu, pravilna, pa naj bo dejansko osebna ali nadomestna.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115, 115/1, 282. ZZZDR člen 58, 58/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncema – sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca – načelo kontradiktornosti
Izoblikovano stališče sodne prakse je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.
ZGD člen 480, 480/1, 483. ZZZDR člen 52, 52/1, 58, 58/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze – poslovni delež kot skupno premoženje – solastnina na poslovnem deležu – prepoved delitve poslovnega deleža – prodaja poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža
Posamezne enote skupnega premoženja lahko zakonca sporazumno razdelita že v času trajanja zakonske zveze in za veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja ni potrebno, da bi z njim delila vse premoženje, ki sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze.
Prepoved solastnine oziroma soimetništva na poslovnem deležu v celoti velja za korporacijskopravno razmerje med imetniki poslovnega deleža in družbo. V konkretnem primeru pa ne gre za razmerje med družbenikom in družbo, ki bi bilo korporacijskopravne narave, temveč gre za obligacijsko razmerje med tožnikoma kot prodajalcema in toženo stranko kot kupcem poslovnega deleža.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za revizijo zoper sklep – sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo – zavrženje pritožbe – direktna revizija – nepopoln predlog – preživljanje otroka – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila revizija zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, vselej dovoljena že po samem zakonu (tretji odstavek 384. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo ni dovoljen, ker predlagatelj ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletna otroka. Zaradi opisane nepopolnosti predloga je bil onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015959
ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Materialnopravno zmotno je stališče tožeče stranke, da že dejstvo, da je toženec kupil delnice in pridobil lastninsko pravico na stanovanju v času zakonske zveze, pomeni, da gre za skupno premoženje pravdnih strank. Skupno premoženje je samo tisto premoženje, ki ga zakonca v času zakonske zveze pridobita z delom.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - preživljanje otroka - višina preživnine - vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija, oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletno tožnico. Zaradi tega je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
ZPP člen 8, 339, 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – dodelitev otrok – stiki z otrokom – pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pomanjkljivost predloga, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost zatrjevanih spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj.
Pravilna razlaga določb, ki urejajo revizijski postopek, narekuje glede nedenarnih zahtevkov (o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov) uporabo tretjega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je v tem delu potrebno zahtevek kvalificirati kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena. Tožnik bi v tem delu moral vložiti predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storil, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.
Zahtevek se nanaša na bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, da njihovo vrednost predstavlja vsota teh dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Ta znesek ne presega meje 40.000 EUR, ki jo zakon določa za dovoljenost revizije. Ker revident pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za dopustitev revizije tudi v tem delu (torej glede preživnine) po 3. odstavku 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015897
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje – povrnitev skupnih vlaganj – delitev skupnega premoženja v pravdi – sosporništvo zakoncev – sosporništvo na aktivni strani - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že v zadevi opr. št. II Ips 123/2011 zavzelo stališče, da v primeru, ko bivši zakonec zahteva izplačilo protivrednosti svojega deleža na račun opravljenih skupnih vlaganj, sicer ni mogoče vztrajati pri nujnem sosporništvu na aktivni strani, da pa mora imeti, če delitev skupnega premoženja pred tem ni bila opravljena, drugi zakonec možnost sodelovanja v tej pravdi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0015895
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
obstoj izvenzakonske skupnosti - dedna pravica - dedovanje - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - elementi izvenzakonske skupnosti - formalno prenehanje izvenzakonske skupnosti
Partnerja ne moreta doseči ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti, logično eden od partnerjev ne more doseči formalnega prenehanja te skupnosti. Stališče, da izjava volje enega od partnerjev o obstoju zunajzakonske skupnosti absolutno kaže na pravo voljo, bi bilo dokazno pravilo, kar bi nasprotovalo prosti presoji dokazov. Izjava volje enega od partnerjev o obstoju izvenzakonske skupnosti je tako le ena izmed okoliščin, na podlagi katere sodišče presoja obstoj volje za življenje v skupnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.
Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik ne izpodbija odločitve, da je dolžan plačevati po sodišču odmerjeno preživnino v celoti, a v predlogu ni navedel, v kolikšnem delu odločitev sploh izpodbija, oziroma koliko preživnine je pripravljen plačevati za mladoletnega otroka.
Z izostankom te opredelitve je onemogočen preizkus, ali vrednost izpodbijanega dela sodbe presega spodnji prag, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015685
ZPP člen 196. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1. ZNP člen 118.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - kolektivna terjatev - upravljanje skupnega premoženja - aktivna stvarna legitimacija - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju
Zakonca lahko s skupnim premoženjem razpolagata in upravljata le skupaj in sporazumno, iz česar izhaja tudi zakonita nujnost, da lahko zakonca le skupaj tožita oziroma sta tožena. Vendar bi vztrajanje pri procesni skupnosti tudi v primerih, ko se interesi zakoncev razhajajo, pripeljalo do tega, da bi bila enemu od zakoncev odvzeta pravica do sodnega varstva glede kolektivne terjatve. Zato je treba v primeru kolizije interesov med zakoncema, kljub kolektivni pravni naravi vtoževane terjatve, omogočiti, da eden od zakoncev varuje premoženje nujne kolektivne skupnosti.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo - obstoj pooblastila
Tožba je bila nesklepčna, saj trditve o finančnih transakcijah več kot 10 let po razvezi zakonske zveze ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, v kakšni obliki in višini so obstajali zatrjevani devizni prihranki pravdnih strank ob razvezi njune zakonske zaveze v letu 1985 ali še pravilneje ob prenehanju njune življenjske skupnosti, do česar naj bi potrditvah samih revidentov prišlo že v letu 1982. Teh manjkajočih trditev tožnica ne more nadomestiti le s ponujanjem dokazov.
Smisel določbe o procesni kršitvi v primeru „če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna dejanja kasneje odobrena“, je v varstvu nepravilno zastopanih. Zato se na to kršitev lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopani v pravdi uspel, ni razlogov za njegovo varstvo.
Če toženec vloži odgovor na tožbo, domneve o priznavanju tožbenih trditev ni več in je ne more biti niti v primeru, če je prišlo do dopolnitve tožbenih navedb in delnega umika, pa tudi zvišanja tožbenega zahtevka.
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.
Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku – spor zaradi dodelitve otrok, zvišanja preživnine in določitve stikov
Ker je A. A. del pripravništva opravila na oddelku za družinsko sodstvo stvarno pristojnega sodišča, na katerem opravljata sodniško funkcijo le dve sodnici ter da gre za spor, v katerem bodo za odločitev relevantne najbolj občutljive osebne razmere in lastnosti bivših zunajzakonskih partnerjev in njunih mladoletnih otrok, je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.