DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017152
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - upoštevanje koristi od brezplačnega bivanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci?
Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov?
Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?
ZZZDR člen 12, 51, 59. ZPP člen 286, 286/4, 286/6.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Presoja utemeljenosti tožničinega zahtevka, da ji toženec po prenehanju izvenzakonske skupnosti kot del skupnega premoženja povrne polovico vrednosti skupnih investicijskih vlaganj v hišo toženčevih staršev.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - preživljanje otroka - preživnina - verzija
Okoliščina, da sta stanovanjsko hišo v skupni lastni pravdnih strank vsakega do ½ (so)uporabljala otroka pravdnih strank, dodeljena v varstvo in vzgojo toženki, ne zadošča za utemeljenost ugovora za znižanje uporabnine za hišo, v določenih dejanskih okoliščinah pa vendarle lahko predstavlja neupravičeno uporabo tuje stvari.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - preživnina - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - dolžnost preživljanja - krivda za brezposelnost - odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov - odškodnina - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal
Preživljanje po drugem zakoncu je po svoji naravi subsidiarno. Zagotavlja se le, če je dejansko potrebno, in v potrebnem obsegu. Preživninski upravičenec mora najprej sam (vsaj delno, če ne v celoti) poskrbeti za svoje preživljanje. Izčrpati mora vse možnosti zagotavljanja preživljanja z lastnimi močmi, preden je lahko upravičen do preživljanja po zakoncu.
Ni nerazumno niti pretirano strogo pričakovanje, da vdova (oškodovanka) ne bo kršila obveznosti iz delovnega razmerja ter na ta način obdržala obstoječo zaposlitev. Prav tako je upravičeno pričakovati, da sama ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga (sprejela manj plačano delo ali začela brezplačno opravljati delo).
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16. URS člen 54.
odobritev dednega dogovora - dedni delež - pravni interes za revizijo
Ne da bi se spuščalo v presojo pravilnosti odločitve in razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, Vrhovno sodišče meni, da je pravni interes za revizijo, ki sta ga revidentki sicer imeli ob njeni vložitvi, prenehal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/1-1, 370/1-3, 371, 378. ZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - dohodek zakonca - delo zakonca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava mora stranka uveljavljati obrazloženo, saj Vrhovno sodišče nanj ne pazi po uradni dolžnosti.
V 8. točki obrazložitve je pritožbeno sodišče pritrdilo sodišču prve stopnje, da so osebni dohodki sicer res praktično edina trdna materialna osnova za izračun deležev, da pa je konstitutivni element skupnega premoženja delo v katerikoli pojavni obliki, ki ga pogosto ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih, na primer delo v zvezi z zadovoljevanjem potreb družine - posebno skrb za otroke. Deleži na skupnem premoženju pravdnih strank niso določeni le glede na razmerje osebnih dohodkov obeh nekdanjih zakoncev: pomembno so na odločitev vplivale tudi ugotovitve o izključno toženkini skrbi za skupno hčer A., ki je zaradi hudih poškodb v zgodnjem otroštvu potrebovala bistveno več nege, pomoči in nadzora in o njeni skrbi za gospodinjstvo, vse najprej ob zaposlitvi, nato pa ob ukvarjanju s podjetništvom.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (1974) člen 22, 24. ZSDP-1 člen 65, 70, 71, 73, 75. ZUPJS člen 4, 10, 12, 42, 42a.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina - višina preživnine - otroški dodatek - sprememba sodne prakse
Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganja v nepremičnino brez soglasja zakonca - prodaja skupnega premoženja - predhodno vprašanje
Skupno premoženje se sicer res praviloma deli v nepravdnem postopku, vendar sodna praksa dopušča tudi civilno delitev skupnega premoženja oziroma uveljavljanje denarnega zahtevka v pravdi, v primerih, kadar to upravičujejo posebne okoliščine. Te okoliščine so lahko različne: soglasje drugega zakonca, majhna vrednost skupnih vlaganj v posebno premoženje enega od zakoncev, zaradi več solastnikov nepremičnine otežen postopek ugotavljanja deležev zakoncev na taki nepremičnini, če gre za stvar, ki je po svojem namenu in značaju namenjena le enemu od zakoncev, pa tudi če je bila skupna stvar že prodana itd.
Enostranska naknadna vlaganja enega zakonca v skupno premoženje po odhodu drugega zakonca in brez njegovega soglasja ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju, ima pa lahko tak zakonec obligacijski zahtevek.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
Spor o ugotovitvi očetovstva je nepremoženjski spor. To pomeni, da gre za spor, pri katerem sporni predmet niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta. Zato je treba v primeru, ko gre za nepremoženjski (in zato neocenljiv) spor (v katerem revizija ni izrecno izključena), uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, po kateri je dopustitev revizije predpostavka za vložitev revizije.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor iz razmerja med starši in otroki
Če bi v tem sporu iz razmerja med starši in otroki odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot krajevno in stvarno pristojno oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Novi Gorici, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zvišanje preživnine - začasno bivališče mladoletne tožeče stranke - gmotni položaj stranke v postopku
V postopku zaradi zvišanja preživnine je zaradi manj ugodnega eksistenčnega položaja mladoletne tožnice smotrno določiti za sojenje sodišče v kraju začasnega prebivališča mladoletne tožnice, ne glede na kraj prebivališča toženca.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
Glede na dejanske ugotovitve o obsegu toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, ki je bilo vloženo v nakup zemljišča in gradnjo hiše, je toženka uspela dokazati, da je bilo njeno posebno premoženje vir sredstev za pridobitev obravnavane nepremičnine. Dokazno breme o obstoju skupnega premoženja je tako toženka uspela prevaliti nazaj na tožnika.