vznemirjanje lastninske pravice - etažna lastnina - solastnina - podstrešje - ustanovitev etažne lastnine
Dobrohotna pravna razlaga bi spričo nekdanjega vsesplošnega stvarnopravnega nereda v slovenskem pravnem prostoru terjala zaščito pred nasilnim spreminjanjem dotlejšnje uporabe nepremičnine (npr. vznemirjanje solastnika v uporabi stanovanja v večstanovanjski hiši, ki ni razdeljena na etaže). Vendar pri spornem delu podstrešja ne gre za tak primer (ravno tožnika sta namreč tista, ki želita spremembo dosedanje razdelitve v naravi), pa tudi postopek z negatorno tožbo ne bi predstavljal ustrezne pravne poti za tovrstno varstvo. Očitno namreč je, da gre v obravnavani zadevi za spor med solastniki glede razdelitve nepremičnine, za kar pravni red nudi ustrezna pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženka sodnica in predsednica Okrajnega sodišča v A. je tehten razlog, da je vrhovno sodišče za odločanje v tej pravdni zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 73, 76, 82, 82/1. ZPPSL člen 78c, 78c/2.
začasna odredba - odvzem funkcije stečajnega upravitelja
Začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdati le do pravnomočnosti sodbe v glavni stvari. Ker je v tem primeru sodba pravnomočna, začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ni več mogoče izdati.
ZAzil člen 1, 9, 12, 25, 35, 35/2-1, 36, 36/5.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 63, 63/1, 75, 75/2, 76.
azil - pospešeni postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve odstranitve iz države
O prošnji za azil se odloči takoj in se jo kot očitno neutemeljeno zavrne, če je bila vložena zaradi zavajanja oziroma zlorabe postopka, za kar se šteje tudi, če je vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je podano tudi takrat, kadar je imel prosilec možnost vložiti prošnjo preje, pa jo vloži šele peti dan bivanja v centru za tujce, po tem, ko je bil s strani avstrijskih organov, zaradi poskusa ilegalnega prehoda v Avstrijo, vrnjen v Slovenijo, kjer pa je pred tem 1 mesec prebival ilegalno, še pred tem pa na podlagi začasnega dovoljenja za bivanje in je v Slovenijo prišel legalno.
ZOR člen 160, 160/2, 165, 165/4, 200, 201, 201/1, 201/2.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - odgovornost mladoletnika za škodo - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok - krivdna odgovornost
Toženec je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je povzročil njegov še ne štirinajstletni sin. Njegova krivda je v pomanjkljivi vzgoji, kar je izkazano s sinovim grobim ravnanjem proti šibkejši osebi, pri čemer je toženec v nasprotju s starševskimi vzgojnimi obveznostmi pri sinovem ravnanju celo sodeloval. Take krivdne odgovornosti se toženec med postopkom niti ni skušal razbremeniti.
ZOR člen 414, 415, 416, 417.ZZZDR člen 56, 56/2, 53.
enotni sosporniki - solidarni dolžniki - plačilo provizije - pogodba o posredovanju - sosporništvo zakoncev kot solidarnih dolžnikov
Zakonca kot solidarna dolžnika ne moreta biti enotna sospornika. Spričo možnosti parcialnega odpusta dolga je zoper vsakega od njiju mogoča različna sodba.
ZNZGP člen 7a. Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov.ZPP člen 13.
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice
V bivši coni B STO je prišlo do nacionalizacije nepremičnin, na katerih so imeli lastninsko pravico tuji državljani, dne 8.10.1972, ko je tudi na tem območju začel veljati 7.a člen ZNZGP. Čeprav je nacionalizacija originaren način pridobitve lastninske pravice države, oziroma državne lastnine, je bilo treba to ugotavljati za vsak posamezen primer posebej, in sicer v upravnem postopku. Z odločbo o nacionalizaciji je bilo tako ugotovljeno, da so nepremičnine 8.10.1972 prešle v državno last, in na to pravnomočno upravno odločbo je sodišče vezano.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - znesek izražen v YUD - zavrženje revizije
Tožeča stranka je zahtevala plačilo 128.089.352 dinarjev, veljavnih v letih 1986 do 1989, plačljivo v protivrednosti v današnji valuti. Preračun pokaže, da ta znesek predstavlja 53,45 EUR. Revizija zato ni dovoljena.
ZDen člen 6, 6/2, 16, 16/3, 51, 68.ZUS-1 člen 85, 92, 107, 107/1.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP (1986) člen 273, 292.
denacionalizacija - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavezanec za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem po ZLPP
Z začasno odredbo po 68. členu ZDen ni mogoče prepovedati razpolaganja s podržavljenim premoženjem osebi, ki tega premoženja nima med svojimi sredstvi, pa čeprav je zemljiškoknjižni lastnik tega premoženja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštenega sojenja domneva.
odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - pojem nevarne dejavnosti - poškodba pri sestopu z bagra - trditveno breme - sklepčnost tožbe
Bager sam po sebi ni nevarna stvar, sestopanje z bagra pa samo po sebi ni nevarna dejavnost. Dolžnost tožnika je zato, da navede, kakšna nevarnost naj bi mu iz bagra v konkretnem primeru pretila ali da opiše, kakšna je bila narava sestopanja. Ker tožnik ni navedel v zvezi s čim je sploh prišlo do škodnega dogodka, je tožba glede odškodninske podlage nesklepčna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
K preprečitvi nesmotrnega podvajanja doslej že izvedenih dokazov ne bi prenos pristojnosti ničesar prispeval, saj sam po sebi ne zagotavlja uporabe procesnopravnega instituta združitve pravd v skupno obravnavanje, za primer delegiranja pristojnosti pa bi bila v tej pravdi tožena stranka, upoštevaje načeli neposrednosti izvedbe dokazovanja in kontradiktornosti postopka, še vedno upravičena do ponovitve vseh že izvedenih dokazov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
denacionalizacija - vračilo v naravi - povečana vrednost - investicijska vlaganja - dopolnilna odločba - plačilo odškodnine zavezancu - zmotna uporaba materialnega prava
Za odločitev upravnega organa o tem, da bo o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, odločil z naknadno dopolnilno odločbo, morata biti izpolnjena dva zakonska pogoja kot jih določa 6.odstavke 25.člena ZDen in sicer, da med zavezancem in upravičencem ni prišlo do sporazuma glede odškodnin po 25. členu ZDen ter nadaljnji pogoj, da upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. Šesti odstavek 25. člena ZDen je bil po noveliranem Zden-B sprejet prav zato, da se nepremičnine vrnejo upravičencem v last in posest pred sprejetjem odločitve o višini odškodnine zavezancem zaradi vlaganj v nepremičnino. Ta zakonska novela je spremenila dotedanjo sodno prakso in odločitev o odškodnini zavezancem ni več bistveni sestavni del odločbe o denacionalizaciji. Zato je ni mogoče restriktivno razlagati, saj je bila sprejeta z namenom, da bi se denacionalizacijski postopki pospešili in s tem preprečilo uveljavljanje dodatnih zahtevkov v zvezi z neuporabo nepremičnin, za katere ni ovir za vračanje v naravi.
ZASP člen 3, 3/1, 17, 22, 22/1, 26, 26/1-2, 74, 74/1, 74/2, 146, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2, 153, 153/1, 156, 156/2. Pravilnik o javni pribčitvi glasbenih del.
avtorski honorar - javno izvajanje neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih del
Avtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v izvajalskem smislu že objavljeno. Šele po prvi objavi (živi izvedbi) postane avtorsko glasbeno delo že objavljeno in šele nato sme kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic uveljavljati tako imenovane male pravice iz 1. točke prvega odstavka 147. člena ZASP.
Tudi ob nenatančnem pravilniku oziroma tarifi uporabnik ne more uporabljati avtorskih pravic brezplačno. Tarifa se smiselno uporabi tako, da se ugotovi honorar, ki po višini ustreza običajnemu plačilu za javno uporabo glasbenih del.
valutna klavzula - zakonske zamudne obresti - transformacija zneska v tuji valuti - zahteva za varstvo zakonitosti
Ko pride dolžnik v zamudo s plačilom obveznosti, dogovorjene z valutno klavzulo, je upnik upravičen terjati znesek v domači valuti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
stvarne napake - odgovornost prodajalca - konkurenca odgovornosti za stvarne napake in garancije za brezhibno delovanje stvari
Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari se do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta.
Uveljavljanje garancije ne more pomeniti za kupca izgubo pravice do izbire sankcij iz naslova jamčevanja - da zato, ker je uveljavljal garancijo, nima pravice do izbire med sankcijami iz 488. člena ZOR.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sklepov in na razveljavitev sklepov stečajne dolžnice
V stečajnem postopku morajo svoje terjatve prijaviti samo isti upniki, ki se poplačajo iz razdelitvene mase (iz 158. člena ZPPSL), to je iz tistega dela stečajne mase, ki je namenjen poplačilu upnikov, ki so v stečajnem postopku s prijavo terjatve uveljavljali sodno varstvo svoje pravice do poplačila. To pa so upniki denarnih terjatev (iz 112. člena ZPPSL), tudi pogojnih (iz 116. člena ZPPSL).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz utemeljenih razlogov - sorodstvene vezi med strankami postopka in nekdanjim sodnikom pristojnega sodišča
Ker je mati obeh tožencev bivša sodnica, ki jo pozna večina sodnikov Okrožnega sodišča v ..., je že to zadosten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Gre za poseben primer, ko možnost nastanka dvoma v nepristranskost sodišča - ne da bi bilo treba ugotavljati izločitvene razloge za vsakega posameznega sodnika.
kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zavrnitev dokaznega predloga - tuja pravna oseba - priča vabljenje priče - predložitev listin s strani tretjega
Kljub temu, da je okrožno sodišče v dokaznem sklepu z dne 23.10.2001 sklenilo zaslišati pričo, tega ni storilo, ne da bi pojasnilo razloge za svoje ravnanje. S tem je kršilo drugi odstavek 287. člena ZPP. Kljub temu, da je tožeča stranka že v pritožbi jasno grajala takšno opustitev izvedbe dokaza, in določno pojasnila, zakaj je zaslišanje prav te priče pomembno za izid postopka, na te pritožbene navedbe višje sodišče ni niti odgovorilo. S tem pa je kršilo določbo prvega odstavka 360. člena ZPP.
Ker na tožeči stranki leži breme sporočanja podatkov, potrebnih za vabljenje priče (236. člen ZPP), mora morebitne posledice svojih opustitev nositi stranka sama.
Okrožno sodišče neimenovanih zakonskih zastopnikov ni zaslišalo, in te opustitve tudi ni obrazložilo. S tem je samo kršilo določbe procesnega prava. Zaradi posebnih okoliščin tega primera pa je bila kršitev nebistvena. Dokazni predlog tožeče stranke je bil namreč nepopoln.
Breme predložitve listine nosi tožeča stranka (1. odstavek 226. člena ZPP).
Listine pri tuji pravni osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila ali je celo državni organ, si sodišče ne more priskrbeti po 3. odstavku 226. člena ZPP. Tuja oseba namreč ni dolžna predložiti listine, saj je sodna odredba slovenskega sodišča ne zavezuje.