pobot - pobotni ugovor - zastarana terjatev - zahteva za varstvo zakonitosti
314. člen OZ dovoljuje pobotanje nezastarane terjatve z nasprotno terjatvijo, ki je bila v trenutku, ko je bila podana pobotna izjava, že zastarana. Predpostavka za pobotanje z zastarano nasprotno terjatvijo je, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.
ZPP člen 394, 394/1-10, 398. ZDR (1990) člen 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - razumni rok - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pravnomočna sodba
Pravnomočna sodba v sporu med drugimi strankami o podobnem pravnem vprašanju, ne da bi obstajala dejanska povezava med strankami v tem in drugem sporu, ne more predstavljati novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oziroma ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlog po določbi 10. točke 394. člena ZPP so lahko le takšna dejstva oziroma dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Zahteva po spoštovanju razumnih rokov pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja izhaja iz Konvencije št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 3. odstavku 8. člena določa, da se šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku. Ker ta rok v naših predpisih ni povsem natančno določen, saj ga ZTPDR določa kot prekluzivnega, ZDR pa ga pušča odprtega, ga mora kot pravni standard, v odvisnosti od okoliščin primera, določiti sodišče. Iz večjega števila sodnih odločb s podobno problematiko je razvidno, da o razumnem roku za sodno varstvo nikakor ni mogoče govoriti v primeru, ko je poteklo skoraj 11 let od prenehanja delovnega razmerja do vložitve podrejenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila neposredno pred sodiščem.
prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
Ker zoper odločitev delodajalca o ugovoru delavca ZTPDR ne predvideva pritožbe, tako vložena pritožba ne prepreči teka roka za vložitev tožbe. Pri tem vprašanje, ali je o ugovoru delavca odločil pristojni ali nepristojni organ delodajalca, ne vpliva na drugačen zaključek.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - osnova za izračun odpravnine - odločba ustavnega sodišča - zakonske zamudne obresti
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katero se sklicuje pritožnik, lahko pomeni le del materialnopravne podlage sodbe, ne pa sodne prakse v smislu 2. alinee 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravica do revizije - pravni interes za vložitev revizije - prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - prenehanje stranke pred vročitvijo sodbe sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Ker tožeča stranka nima pravnega naslednika, se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati (primerjaj prvi odstavek 208. člena ZPP). Vložene revizije se nikoli ne bo moglo obravnavati, kar pa pomeni, da tožena stranka zanjo nima pravnega interesa.
dokazovanje - zaslišanje priče - odškodninska odgovornost - pogajanja - opustitev pogajanj - pomen nezatrjevanega dejstva o katerem izpoveduje priča
Če priča izpove neko dejstvo, ki doslej v postopku ni bilo zatrjevano, se to dejstvo ne upošteva, razen če ena od strank po končanem pričanju ne postavi ustrezne trditve.
Predpostavka odškodninske odgovornosti po drugem in tretjem odstavku 20. člena OZ, je, da so obstajala pogajanja med strankama. Za pogajanje je značilno dejanje ponudb in nasprotnih ponudb. Do pogajanj pa ni niti prišlo. Ker podžupan ni zakonski zastopnik tožene stranke, njegove izjave volje tožene stranke ne zavezujejo. V njenem imenu ne more niti dati ponudbe niti je sprejeti.
Ker je bila ugotovljena tožnikova delazmožnost v okviru sicer omejene delazmožnosti, zaradi katere je bil uvrščen v II. kategorijo invalidnosti, v spornih dneh tožnik ni bil upravičen do bolniškega staleža.
dovoljenost revizije - odpravljena odločba tožene stranke - revizija stranke z interesom - pravni interes za revizijo
Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, za revizijo ne zadošča. Zato je revizijsko sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
ničnost odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - ničnost odločbe odpravljene po nadzorstveni pravici
Ker je izdaja odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o dejstvu iz uradne evidence izrecno predvidene v določbi 171. člena ZUP 1986, taka odločba ni nična iz razloga 1. točke 279. člena ZUP in ker se taka odločba - negativno potrdilo ne izvršuje, tudi ni podan ničnostni razlog iz 3. točke 279. člena ZUP.
denacionalizacija - podjetje v mešani lastnini - vračilo nepremičnin v naravi - bagatelni vložki - špekulativno ravnanje - odločba ustavnega sodišča
Razlage kaj so bagatelni lastninski deleži, Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 25/95) ni podalo, je pa v 24. točki te odločbe zapisalo, da izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. Ugotovitev nesorazmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, ki izključuje uporabo 4. odstavka 16. člena ZDen, je po presoji sodišča v tem konkretnem primeru pravilna, saj temelji na strokovnem mnenju izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več izračunov, vsi pa izkazujejo, da je zahtevano premoženje denacionalizacijskih upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje.
ZKP člen 355, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - načelo in dubio pro reo - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb
Načelo in dubio pro reo ne pomeni regulatorja presoje dokazov, temveč se uporabi le, ko je dokazna presoja sprejeta. Navedeno načelo zato ni kršeno že takrat, ko bi pri sodniku po obdolženčevi presoji moral nastati dvom, ampak le tedaj, če kljub dejansko obstoječemu dvomu sodišče izreče obsodilno sodbo.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da pri izvrševanju inšpekcijskih odločb oziroma rušitvah objektov vedno nastanejo stroški, katerih višina je odvisna od obsega gradnje oziroma rušitvenih del, da pa tožnik ne navaja druge škode, ki bi nastala z odstranitvijo spornega objekta. Tudi pritožbeno sodišče je mnenja, da vsake škode, ki nastane z odstranitvijo nelegalne gradnje, ni šteti za težko popravljive.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23710
ZKP člen 148, 148/2, 242, 372, 372/1-4.KZ člen 212, 212/1-1, 212/1-3.ZPol člen 35a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoznava - predkazenski postopek - prepoznava po fotografijah - prepoznava na policiji - uradni zaznamek o prepoznavi - izpovedba priče - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor - bankomat - posebno predrzen način - tveganje prijetja - majhna premoženjska vrednost
Na prepoznavo v predkazenskem postopku sodišče ne more neposredno opreti dejanskih ugotovitev, toda z zaslišanjem priče, ki je opravila prepoznavo po fotografijah, se sodišče seznani s potekom in rezultatom prepoznave in s tem postane zapisnik oziroma uradni zaznamek o prepoznavi sestavni del izpovedbe, na katero se sodba lahko opira.
Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor, na primer do ključa, kartice in pin kode za bankomat, ki imata enako funkcijo kot ključ. Če način pridobitve takega sredstva kaže na večjo voljo in s tem na povečano nevarnost storilca kot pri storitvi navadne tatvine, bo tatvina prerasla v kvalificirano obliko.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zavest o prepovedanosti - kazenska odgovornost - pravna zmota
Za ugotovitev o obstoju obsojenčeve zavesti o prepovedanosti storjenega kaznivega dejanja ni potrebno, da storilec pozna vsebino pravne definicije ustreznega pojma, ampak zadošča že, da storilec razume socialni pomen dogajanja.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve - zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Obnovitveni razlog po 3. točki 1. odstavka 410. člena ZKP ni podan, če bi nova dejstva ali novi dokazi pri nespremenjeni pravni opredelitvi kaznivega dejanja utegnili povzročiti samo izrek milejše kazenske sankcije. Sodišče se ne more in ne sme spuščati v oceno dokazov, na katere se sklicuje zahteva za obnovo postopka in ki niso bili izvedeni, pač pa jih sme presojati le z vidika relevantnosti pogojev za obnovo postopka.
obnova postopka carinjenja – sklep o dovolitvi obnove – - ponarejeno potrdilo o poreklu
Ni podlage za pritožbeni ugovor, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse. Tudi za carinski postopek veljajo določbe o obnovi, ki se lahko dovoli tudi po uradni dolžnosti.
pospešeni postopek – zavrnitev prošnje vložene iz ekonomskih razlogov
Po določbi 35. člena ZAzil pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (1. alineja 2. odstavka), enako lahko organ odloči tudi v primeru, če ugotovi, da je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - plačilo denarnega zneska - višina premoženjske koristi
Kot premoženjsko korist se upošteva premoženje, s katerim storilec razpolaga ob dokončanju kaznivega dejanja, ne glede na to, ali storilec s kaznivim dejanjem pridobljen predmet uniči. Kolikor pa storilec z ukradenim premoženjem pridobi določene koristi (npr. obresti od izposoje ukradenega denarja) bo sodišče kot protipravno premoženjsko korist odvzelo tudi to (dodatno) povečanje njegovega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja.
Za kršitev pravice obrambe zaradi zavrnitve njenih dokaznih predlogov gre, če je sodišče neutemeljeno zavrnilo pravno relevanten dokaz v korist obdolženca.