povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - okrnitev svobode - neupravičen pripor - višina odškodnine - trditveno in dokazno breme
Prisoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora.
Ker tožnik glede premoženjske škode že v postopku na prvi stopnji ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, se glede višine te škode ne more sklicevati na pravilo o prostem preudarku.
ZUN člen 62. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
dovolitev priglašenih del - enostavni objekt - položaj stranke v postopku
V postopku zaradi dovolitve priglašenih del ima položaj stranke tudi mejaš z zemljiščem predvidenega posega v prostor.
Sodišče oceno o utemeljenem sumu lahko opre na digitalne zapise obdolženčevih groženj, čeprav je bilo snemanje opravljeno brez obdolženčeve vednosti in so bili zapisi narejeni brez njegovega soglasja, ko ima pravica oškodovanca prednost pred obdolženčevo pravico do glasu.
Očitek "protispisnosti" (kot primer absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) je na mestu le takrat, kadar je podano relevantno nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin.
Čeprav tožnik pri nakupu stanovanja ni neposredno sodeloval, je materialnopravno pravilna presoja pritožbenega sodišča, da stanovanje spada v skupno premoženje zato, ker kupnina ni bila plačana iz posebnega toženkinega premoženja, temveč s skupnim denarjem pravdnih strank. Pravilna je tudi zato, ker je tožnik vsaj delno sodeloval pri pokrivanju drugih družinskih potreb.
Vse okoliščine, ki jih toženka v reviziji poudarjeno prikazuje kot pravno pomembne dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, bi lahko imele svoj vpliv le, če bi katera od strank uveljavljala večji delež na skupnem premoženju, ne vplivajo pa na osnovno ugotovitev, ali stanovanje sploh spada v njuno skupno premoženje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne gre za prekoračitev obtožbe, če sodišče opis dejanja iz izreka obtožbe nadomesti z vsebinsko enakim očitkom, ki vsebuje le bolj natančen opis odnosa med obsojencem in oškodovanko.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 36/1-5.ZUS-1 člen 76.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - odložitev prisilne odstranitve iz RS - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje
Tožnik v tožbi ni utemeljil obstoja in tudi ne pravne relevantnosti predlaganega dokaza s potrebno stopnjo verjetnosti, zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni opravilo glavne obravnave, čeprav jo je tožnik v tožbi predlagal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zemljiškoknjižni predlog - predmet vknjižbe sodna stavba - objektivna nepristranskost
Zemljiškoknjižni postopek v zvezi s sodno stavbo - delegacija pristojnosti se dovoli.
davki - začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno in trditveno breme - javna korist
Težko popravljiva škoda je zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, ki jo mora izkazati predlagatelj začasne odredbe. Po določbi 20. oziroma 122. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) so odločbe davčnega organa (praviloma) izvršljive takoj. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje že sodišče prve stopnje pomeni, da je odložitev izvršitve odločbe v teh zadevah načeloma v nasprotju z javnim interesom. Zato je plačilo davčnega dolga splošna obveznost in je v javnem interesu, da se čimprej izterja. Okoliščin, ki bi bile močnejše od javnega interesa in ki bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršbe izpodbijane odločbe, pa tožeča stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazala.
ZUS člen 3, 3/1.ZDT člen 68, 68/1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
kršitev ustavne pravice - pregled spisa okrožnega državnega tožilstva
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe 3. odstavka 1. člena ZUS, ni utemeljen. Sodišče je tožbo vzelo v obravnavo in ni odklonilo sodnega varstva, ki je predvideno v navedeni zakonski določbi. O zadevi je odločilo meritorno in se pritožbeno sodišče strinja s stališčem, da obvestilo generalne državne tožilke z dne 25.2.2004 ni dejanje, s katerim bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice. Iz tega obvestila izhaja, da je nadzorstvena pritožba, ki jo je vložil pritožnik, neutemeljena zato, ker ta pritožba ni redno pravno sredstvo, ki bi bilo predvideno zoper odločitve okrožnega državnega tožilca v zvezi z zahtevami za pregled spisov. Z navedenim obvestilom Vrhovno državno tožilstvo ni presojalo pravilnosti te odločitve. S tem obvestilom tožena stranka tudi ni preprečila vpogleda v tožilski spis, saj to v skladu z določbo 6. odstavka 66. člena ZDT dovoljuje vodja pristojnega državnega tožilstva in je v njegovi pristojnosti tudi odklonitev vpogleda.
denacionalizacija - hranilna vloge pri banki - premoženjske pravice
ZDen je v 1. odstavku 8. člena opredelil premoženje, ki je predmet vračanja. Po tej določbi se vračajo premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži. Za denar, deponiran na hranilni knjižici, denacionalizacije ni mogoče priznati, ker je bančni denarni depozit šteti za terjatev, te pa v določbi 1. odstavka 8. člena ZDen niso opredeljene kot premoženje, ki je predmet vračanja. S sklenitvijo pogodbe o bančnem depozitu (s katero je po ZOR pridobila banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem in ga vrniti pod pogoji, določenimi v pogodbi) je namreč deponent izgubil stvarnopravna upravičenja in pridobil terjatev, to je premoženjsko pravico do vrnitve deponiranega denarja oziroma do razpolaganja z denarjem pod pogoji sklenjene pogodbe, o obstoju terjatev pa je bila izdana listina (hranilna knjižica).
Iz ureditve 84. člena ZUS-1 izhaja, da gre za ureditev razmerja med revizijo in izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, ne pa za ureditev razmerja med revizijo in upravnim aktom (vplivom revizije na njegovo izvrševanje). Prav v tem je bistvena razlika med začasno odredbo po 84. členu ZUS-1 in začasno odredbo po 32. členu istega zakona. V primeru vložene revizije pa je izdaja začasne odredbe po 84. členu ZUS-1 možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se utegnilo zgoditi le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/2.ZPP člen 343, 343/3, 352.
nedovoljena pritožba
Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopku upravnega spora primerno uporablja, mora pritožnik izkazati pravni interes za pritožbo, to je možnost, da si s pritožbo lahko izboljša svoj pravni položaj. Če se upravni spor ni začel po tožbi pritožnika, pač pa druge stranke, ki je s tožbo ugovarjala pridobitvi pravice pritožnika, je bila z zavrnitvijo tožbe druge stranke pritožniku dana največja korist (ohranitev pridobitve pravice), kar pomeni, da pritožnik nima možnosti, da si izboljša svoj pravni položaj.
ZDIJZ člen 1, 4.ZN člen 1, 5, 5/1, 5/2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
dostop do informacij javnega značaja - finančno poslovanje notarja
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ
ZUS-1 člen 76.ZDen člen 44.Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetijoziroma premoženja.
denacionalizacija - vrednotenje premoženja ob podržavljenju - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Za vrednotenje premoženja ob podržavljenju (1. odstavek 44. člena ZDen) je pomembno stanje zemljišča ob podržavljenju, vrednotenje pa se opravi na podlagi predpisa in predvsem po kriterijih katastrske kulture, katastrskega razreda in katastrskega okraja (3. odstavek 44. člena ZDen). Če zemljišče v aktu o podržavljenju ni bilo obravnavano kot nezazidano stavbno zemljišče, ga je tako mogoče opredeliti le, če je bilo v času podržavljenja v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljeno za gradbeno zemljišče ali pa, če je tako namembnost podržavljenemu zemljišču določil predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno.
Ne gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, če sodišče prve stopnje tožniku ni dalo možnosti, da se seznani z razlogi za odločitev sodišča. ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, namreč takšnega postopanja od sodišča prve stopnje ne zahteva. V določbi 2. odstavka 59. člena ZUS pa je sodišče prve stopnje imelo pravno podlago za zavrnitev tožene stranke. Da je uporabilo to določbo, je sodišče prve stopnje posebej obrazložilo, da bi za sprejem odločitve po tej določbi ZUS bilo treba opraviti glavno obravnavo, pa iz predloženih spisov ne izhaja.