Tožniku je bilo znano, da so mu v času bolniškega staleža dovoljeni obiski zdravnika, drugače pa bi moral biti doma. S tem, ko ga kontrola 20.2.2004 in 21.2.2004 ni našla doma (tožnik naj bi bil na vikendu oziroma na maškaradi), je tožnik ravnal v nasprotju z navodili pristojne zdravniške komisije oziroma pristojnega zdravnika, zato je izpolnjen dejanski stan za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
tehnična izboljšava - nadomestilo za uporabo - podlaga tožbenega zahtevka - vmesna sodba
Podlaga zahtevka za plačilo nadomestila za uporabo inovacije ni le v tem, ali gre za tehnično izboljšavo, temveč tudi v ugotovitvi, ali je uporaba tehnične izboljšave toženi stranki prinašala gospodarsko korist. Ker sodišče slednjega ni ugotavljalo, ni bilo podlage za izdajo vmesne sodbe.
delovno razmerje za določen čas - razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Delodajalec je vezan na razlog za zaposlitev delavca za določen čas, ki ga je opredelil v sklepu o izbiri oziroma pogodbi o zaposlitvi delavca. Če je lahko že ob sklenitvi delovnega razmerja za določen čas ugotavljal, da razlog, na katerega se sklicuje, dejansko ne obstaja, se kasneje ne more sklicevati na obstoj drugih zakonskih razlogov.
Ker je delodajalec tožnika odjavil iz zavarovanja v času pripora, je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati, ne da bi za to obstajal katerikoli veljaven razlog iz 75. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ker je direktor tožene stranke vedel že v mesecu juliju, da bo tožnikovo delo nepotrebno, je bila v mesecu decembru odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi - konkurenčna klavzula - odstop delodajalca od pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule
Upravičenost delavca do nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule se ugotavlja v trenutku prenehanja delovnega razmerja. Če je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena možnost, da delodajalec odstopi od konkurenčne klavzule, mora to storiti najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja, ne pa šele potem, ko se je delavec - ob spoštovanju prepovedi iz konkurenčne klavzule -, že zaposlil drugje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23724
ZKP člen 18, 18/1, 148, 148/2, 371, 371/2.KZ člen 133, 133/2.
dokazni postopek - načelo neposrednosti - pravice obrambe - hear-say - prosta presoja dokazov - predkazenski postopek - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - lahka telesna poškodba - način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje
Uradni zaznamek o obvestilih, ki jih je policija zbrala od priče, nima dokazne vrednosti v smislu ugotavljanja dejanskega stanja in obdolženčeve krivde in je uporaben zgolj ob presojanju verodostojnosti izpovedbe določene priče.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZJRM člen 1, 11, 11/1-4.
prekršek zoper javni red in mir - obstoj prekrška - poseg v telesno integriteto - kršitev materialnih določb zakona
Določbe 1. člena ZJRM, da mora dejanje, ki naj pomeni prekršek zoper javni red in mir, povzročiti katero od posledic, kakršne so splošno predvidene v tej določbi, ne gre razlagati tako, da mora posledica (nemir, nerazpoloženje) vedno nastati pri širšem krogu ljudi, temveč lahko glede na njeno naravo zadošča, da nastane le pri posamezniku, to je oškodovancu.
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 126, 126/13-3, 217, 217/2.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - menica - velika premoženjska škoda
Kaznivo dejanje goljufije se kaže v zlorabi namena pridobitve menic, ko je obsojenec menici, izdani v zavarovanje povsem drugega pravnega posla, skušal unovčiti za poplačilo neobstoječe terjatve. Ne glede na dejstvo, da je imela oškodovana družba ob poskusu unovčenja menice na svojem žiro računu le znesek (2.100.000,00 SIT), ki ne dosega kvalifikatorne okoliščine goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, to je velike premoženjske škode, pa pravilna ugotovitev, da je bil obsojenec trdno odločen, da si pridobi celoten znesek, na katerega je bila menica izpolnjena (16.160.000,00), četudi je računal, da ob predložitvi menice na žiro računu ne bo toliko sredstev, izkazuje obsojenčev naklep v smeri oškodovanja navedene družbe za tolikšen znesek.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23712
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 10.
gospodarska kolaboracija s sovražnikom - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Gospodarska kolaboracija z okupatorjem, inkriminirana v 10. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Presojati je treba pomen dogovora določenega podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/1, 164, 164/2, 220, 245, 371, 371/1-8.URS člen 36.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - dokazne prepovedi - predkazenski postopek - policijsko preiskovanje - preiskovalna dejanja - ogled - ogled kraja kaznivega dejanja - vstop v stanovanje - pravica do zasebnosti - hišna preiskava brez odredbe sodišča - zaseg predmetov - osebna preiskava
Obsojenec, ki je policiste povabil v svoje prostore, kot to izhaja iz zapisnika o ogledu, je s tem izrecno privolil v vstop policistov v stanovanje in ogled le tega, zato policija za ogled kraja kaznivega dejanja, ob katerem so bili najdeni in zavarovani sledovi kaznivega dejanja, ni potrebovala odredbe sodišča za vstop.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23716
ZKP člen 372, 372/1-5, 506.KZ člen 54.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je naložena posebna obveznost, in jo zajame v novi pogojni obsodbi, ob novi preizkusni dobi pa ne določi (povzame) obsojencu naložene izpolnitve posebne obveznosti iz prejšnje pogojne obsodbe, preklic zaradi neizpolnitve posebne obveznosti ni mogoč.
Sodbo je mogoče popraviti s sklepom le, če gre za očitno pomoto. Navedbe točk izreka prvostopne upravne odločbe v izreku sodbe vrhovnega sodišča, ki s tem izrekom niso zajete, ni mogoče popravljati s popravnim sklepom, zato je treba izdajo takega sklepa zavrniti.
razlaga pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev kredita - tipska pogodba - okvirni kratkoročni kredit - rok za vračilo kredita - zapadlost posameznih zneskov kredita - zastaranje medsebojnih terjatev iz pogodb v prometu blaga in storitev
Z določbo 2. člena Pogodbe I sta se pogodbeni stranki najprej dogovorili, da mora tožena stranka kredit vračati postopoma, v 12 mesecih od črpanja posameznega zneska kredita ("vračilni rok je 12 mesecev od črpanja"). Nato pa sta na koncu iste pogodbene določbe dodali zapis "skrajni rok je 22.1.1993". Glede na to, da gre za okvirni kredit, ki ga je imela tožena stranka po pogodbi možnost črpati najkasneje do 24.1.1992, je treba navedeno pogodbeno določbo razlagati tako, da je skrajni rok 22.12.1993 za vrnitev kredita predviden za tisti del kredita, ki bi ga tožena stranka črpala v pogodbeno dogovorjenem skrajnem roku za črpanje, torej 24.1.1992. Zato dogovor o vračilnem roku 12 mesecev od črpanja ne pomeni samo možnosti tožene stranke, da lahko posamezni znesek kredita vrne v 12 mesecih od njegovega črpanja, ampak predstavlja ta pogodbena določba njeno obveznost, da v navedenem roku vrača posamezne zneske kredita. Zato tudi zastaranje vsake posamezne terjatve na vrnitev kredita teče od izteka roka 12 mesecev za njegovo vrnitev.
delniška družba (d.d.) -vodenje poslov - poslovodstvo - pravice delničarjev - presoja veljavnosti pogodb - pravni interes delničarja za vložitev tožbe na ugovotovitev neveljavnosti pogodbe
Delničar nima niti posredno pravice do odločanja o veljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
Znižanje vrednosti delnice zaradi neugodne prodajne pogodbe in manjša dividenda so gospodarske neugodnosti. Niso razlogi, zaradi katerih bi delničar imel pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.
Delničar nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev neveljavnosti prodajne pogodbe, ki jo je sklenila delniška družba.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice - zavarovanje terjatev z (bianco) akceptnimi nalogi - nalogi za izvršitev nakazil v tujino - pogodbe o terminskem nakupu tuje valute - tranzitna pogodbena razmerja
S tem ko je bil akceptni nalog unovčen, je tožena stranka (prevzemnica naročila oziroma upnica) dosegla izpolnitev svoje (z akceptnim nalogom zavarovane) terjatve od tožeče stranke (naročiteljice oziroma dolžnice). Zato je pravno vzeto šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč na podlagi uspešno unovčenega akceptnega naloga svojo terjatev poplačala v celoti, kar pomeni, da je na podlagi izpodbijanega dejanja prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki. Tožeča stranka ni le (pre)nakazala prejetega zneska od tožene stranke tretji osebi (toženkinemu upniku), temveč je namesto prejetega tolarskega zneska nakazala v tujino znesek v USD. Bistvo posamezne sklenjene pogodbe (razlog za njeno sklenitev) je bilo namreč v tem, da naj bi tožeča stranka (v dogovorjenem času) zagotovila devizna sredstva po ugodnem menjalnem tečaju. Tolarski znesek, ki ga je tožena stranka nakazala tožeči stranki, je bil kupnina za ameriške dolarje. Sklenjeno pogodbeno razmerje se zato v bistvenih elementih ni razlikovalo od tako imenovanih tranzitnih prodajnih razmerij, ko prodajalec predmet prodajne pogodbe (blago) izroči (dobavi) osebi, ki jo določi kupec. Ni razloga, da bi se tako pogodbeno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka obravnavalo drugače.
Tožeča stranka je s tem, ko je znesek v USD nakazala toženkinemu upniku, izpolnila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je imela do tožene stranke. Pravno vzeto je šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je zato oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč z izpodbijanim dejanjem prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki.