mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Ugotovitev toženke, ki je tožnik niti ne izpodbija, da je uveljavljal ekonomske razloge za odhod iz Maroka in nenazadnje kot razlog, zaradi katerega se ne more vrniti v Maroko, je pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da ekonomski razlogi, ki niso posledica preganjanja, ne predstavljajo razloga za mednarodno zaščito.
Tudi po presoji sodišča ekonomska stiska tožnika v izvorni državi, upoštevajoč, da tožnik ni bil preganjan v izvorni državi, ne predstavlja posebnih okoliščin v smislu določbe prvega odstavka 62. člena ZMZ-1, ki bi (lahko) izključile uporabo koncepta varne izvorne države.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje - dokazovanje - ugoditev tožbi
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti. Toženka ni izkazala, da je javni razpis vseboval točno navodilo, kakšno listino mora tožnica v zvezi z merilom priložiti kot dokazilo.
ZDoh-2 člen 97, 99, 100, 100/2, 100/2-1. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 326, 331, 331/2.
dohodnina - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - samoprijava - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - materialni rok - prekluzija
Pravilno je stališče toženke, da je rok, določen v 331. členu v povezavi z določbo 326. člena ZDavP-2 materialen in s tem prekluziven, zaradi česar ima zamuda navedenega roka za posledico izgubo pravice. Gre za rok, v katerem lahko stranka (davčni zavezanec) uveljavlja (zakonsko) določeno upravičenje in ga ni mogoče podaljšati. Po preteku tega, zakonsko določenega roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki jo daje zakon, ugasne. Za primere samoprijave davčni zakon načina uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti ter roka za priglasitev ne ureja drugače, kar pomeni, da velja citirana zakonska ureditev tudi za odločanje v konkretnem primeru.
Čeprav v predmetni zadevi ne gre za nevarno zemljino, so rezultati analize izkopane zemljine pokazali, da so preseganja mejnih vrednosti za svinec, kadmij, živo srebro, zato skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, izkop ni primeren za nasipavanje.
Obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za pravno ali fizično osebo, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, je določena v drugem odstavku 20. člena ZVO-1.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.
Odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji je bil v času izpodbijane odločbe ter tudi v času odločanja pritožbenega organa glede na predhodno navedeno obrazložitev Ustavnega sodišča RS v veljavi. To pomeni, da institut exceptio illegalis v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Dejanska nezmožnost izvršitve namreč pomeni, da v izreku naloženih obveznosti objektivno ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji. V obravnavani zadevi pa temu ni tako. Naloženih ukrepov s potekom časa, torej po koncu konkretne prireditve, res ni več mogoče izvesti, vendar pa bi jih tožnik glede na časovni vidik lahko (in celo moral) izvršiti na sami prireditvi na dan 30. 7. 2021.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Ne drži, da bi morala Finančna uprava RS preveriti ali so „ustrezne kapacitete, na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo, dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja“. Poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodek iz kapitala - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - izogibanje plačilu davka - zloraba predpisov - povezane osebe
Sodišče pritrjuje očitku tožnika, da pravni posel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka navedenega medsebojno nasprotujeta, kar je Vrhovno sodišče RS v svoji praksi že večkrat pojasnilo, pri čemer je navedena pojma jasno razmejilo in pojasnilo bistvene razlike med njima.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - izpolnitev obveznosti - poziv stranki k izjavi - pomanjkljiva obrazložitev
Odločitve toženke ni mogoče preizkusiti, saj je sporno, ali je bil poziv z dne 7. 6. 2022 tožniku sploh vročen in če, kje. To posledično pomeni, da ni mogoče preizkusiti niti, ali je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2, 61, 61/1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pospešen postopek - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo oziroma revščino ter posledično s slabimi pogoji za življenje, njegovih izjav pa ni mogoče kakorkoli povezati s strahom pred preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja.
Opisane tožnikove težave ne morejo biti obravnavane v okviru instituta priznanja mednarodne zaščite, zaradi česar so tožnikove navedbe nepomembne za presojo upravičenosti do mednarodne zaščite. Tožnik prihaja iz Maroka, kig ga je Vlada Republike Slovenije določila kot varno izvorno državo.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja
Organ mora pogoj enakega obsega presojati glede na objekt, za katerega se predlaga legalizacija. Sporni objekt se je namreč po letu 1998 zaradi odstranitve prizidka zmanjšal, namen zakona pa ni bil preprečiti legalizacijo v primerih zmanjševanja, pač pa povečevanja gabaritov objekta po letu 1998. Tako je nerelevantno, ali je bil nadstrešek samostojen objekt ali del osnovnega objekta.
Organ je zavrnitev izdaje dovoljenja zaradi podrtega stropa pravilno vezal še na vsebinski pogoj, da mora biti objekt v stanju, ki dovoljuje njegovo uporabo.
Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.
Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.
ZŠtip-1 člen 25, 25/1. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
V primeru več zaključenih šolskih ali študijskih let, ki pridejo v poštev pri uveljavljanju pravice do štipendije, se izračun povprečne ocene po točki 5.20 Javnega razpisa "Uspeh" opravi tako, da se izračuna povprečno oceno vsakega posameznega zaključenega šolskega ali študijskega leta, upoštevajoč vse zaključene ocene v tem posameznem zaključenem šolskem ali študijskem letu in se na tak način dobljene povprečne ocene po posameznih šolskih ali študijskih letih (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja) delijo s številom šolskih ali študijskih let (oziroma na drug način opredeljenega časovnega obdobja), ki jih je možno uveljavljati pri tem pogoju.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 104, 104/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, v katerem bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Toženka na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP nima pooblastila za presojo zakonitosti odločbe komisije, saj je ta pridržana sodišču, ki bo odločilo o tožbi, temveč je pri presoji razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgledov za uspeh po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP omejena s standardom očitnosti.
ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje tožbe - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni, da je ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa in je zato treba postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti ustaviti.
Ker torej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka, so neupoštevne tožbene navedbe, da bi morala biti v njegovem izreku ugotovljena kršitev predpisa.
Pri ukrepu odvzema licence, ki ga izreče pristojni organ v upravnem postopku, ne gre ne za kazensko sankcijo niti za pravno posledico obsodbe, kot zatrjuje tožeča stranka. Prenehanje veljavnosti licenc namreč ni nastopilo ex lege, torej na podlagi samega zakona, temveč na podlagi izpodbijane odločbe. Ureditev v ZPCP-2 v zvezi z Uredbo se dejansko približuje značilnostim pravnih posledic obsodbe, na kar bi lahko nakazovalo tudi sklicevanje Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu na določbe KZ-1, vendar iz zakonskega besedila ne izhaja, da bi bilo ukrep odvzema licenc mogoče izreči le pod pogoji iz osmega poglavja KZ-1. Določbe ZPCP-2 so po presoji sodišča dovolj jasne in izrecne ter pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju cestnega prometa blaga in potnikov z določitvijo pogojev, ki jih mora fizična oziroma pravna oseba izpolnjevati za pridobitev licence in s tem za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Posledice, ki lahko nastopijo tudi v primeru pravnomočne obsodbe prevoznika, same po sebi ne pomenijo sankcioniranja, temveč so namenjene varstvu dejavnosti prevozništva in udeleženih potnikov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pravica do dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - mnenje komisije
Po pregledu mnenja Etične komisije sodišče ugotavlja, da iz mnenja niso razvidna nikakršna osebna stališča članov komisije, niti izjave posameznikov ali kakršnikoli drugi varovani podatki, ki bi se nanašali na člane komisije kot posameznike, temveč gre za skupno končno mnenje Etične komisije, ki deluje v okviru bolnišnice
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pojem družine
Pri stikih otroka s staršem gre po mnenju sodišča za povsem drug institut, kot ga predstavlja varstvo in vzgoja otroka s strani starša. Varstvo in vzgoja otroka s strani starša namreč poleg skupnega bivanja starša z otrokom (ves čas ali del časa) kot bistveno obsega odločanje o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, kar sta pomembna opredelilna elementa življenjske skupnosti starša z otrokom. Tudi preživljanje otroka ni okoliščina, ki bi bila opredelilna za ugotovitev obstoja življenjske skupnosti, kajti preživljanje otroka predstavlja (zgolj) zakonsko obveznost starša. Glede na povedano tako tožnik zmotno meni, da je s trditvami in dokazi o plačevanju preživnine in o obstoju stikov s hčerama, ne glede na to, da po njegovem zatrjevanju hčeri pri njem dejansko preživita vsaj polovico časa, dokazal obstoj življenjske skupnosti z njima in s tem družine.