pogojni odpust - pravica do osebne svobode - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper odločbo z dne 2. 2. 2023 ter sklep z dne 30. 1. 2023 in 3. 3. 2023 v rednem upravnem sporu, zato je izključeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - subjektivne okoliščine - utemeljen strah - ekonomski razlog - varna izvorna država
V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav zato ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
Tožnik niti v tožbi ne navaja vsebinskih argumentov, da je izkazal tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito v skladu z ZMZ-1 zanj ni varna. Tožena stranka ni bila dolžna tožnika soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav Alžirijo razglasila za varno izvorno državo.
promet s kmetijskimi zemljišči - domik - javna dražba - odobritev pravnega posla - izvršilni postopek
V času izdaje izpodbijane odločbe je bil prvostopenjski organ na podlagi takrat veljavnih določb 25. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ dolžan preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji iz takrat veljavnega 18. člena ZKZ (glede zaščitene kmetije). Kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v povezavi z javno dražbo za prodajo navedene nepremičnine, v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, ni mogoče uveljavljati.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora. Iz navedb njegovega pooblaščenca na glavni obravnavi namreč izhaja, da je imel zadnji osebni stik s tožnikom 6. 3. 2023, torej 10 dni pred predmetno glavno obravnavo, in da ne ve, kje se tožnik trenutno nahaja.
Tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in na dokončanje postopka.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - subjektivne okoliščine
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Pravica do izjave je ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. V 9. členu ZUP je tako jasno določeno, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena pa tudi izrecno določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Zato ravnanje upravnega organa, da tožnici ni vročil dopolnitev poročila strokovne komisije ni zakonita.
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je 11. 3. 2023 samovoljno, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite
gradbeno dovoljenje - pritožba - nepravočasna pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Ker tožnica v 15-dnevnem roku pisanja ni prevzela, je toženka skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP pravilno štela, da je bilo tožnici to vročeno z dnem preteka tega roka, tj. dne 24. 7. 2020. Okoliščina, da je bilo tožnici samo pisanje v hišnem predalčniku puščeno šele naknadno, tj. dne 27. 7. 2020, na navedeno v ničemer ne vpliva – fikcija vročitve namreč ne nastopi šele s tem, ko je pisanje naslovniku puščeno v predalčniku, pač pa že pred tem.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotovitveni zapisnik - vročanje - sprememba naslova za vročanje - vročanje z javnim naznanilom - pravica do izjave - nepravilno vročanje
Ker je prvostopenjski organ vročanje z javnim naznanilom odredil že na podlagi ugotovitve, da tožnica ni sporočila novega naslova in je ta neznan, brez da bi naslov za vročanje predhodno preveril v javnih evidencah, je s tem kršil tretji odstavek 96. člena ZUP. Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je imela za posledico, da se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožnici je bila v postopku tako kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - odgovornost operaterja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica pravilno opozarja, da je taka obrazložitev sama s seboj v nasprotju in je ni mogoče preizkusiti. Če namreč iz izvedenih dokazov in dokazne ocene izhaja, da klici niso bili opravljeni, potem storitev tožnice ni bila opravljena in je stranka z interesom ni dolžna plačati. V takem primeru je odveč tudi ugotavljanje, ali naj bi stranka z interesom klic (ki ga ni bilo) dala na čakanje in ali je način in zaporedje klicev v okoliščinah konkretnega primera izkustveno sploh pričakovano ravnanje. Vendar toženka istočasno, ko navaja, da promet ni mogel biti opravljen, trdi, da so bili klici opravljeni, pri čemer naj ne bi šlo za voljno ravnanje stranke z interesom ampak so bili klici kot posledica zlorabe mobilnega priključka stranke z interesom sistemsko generirani.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - kršitev načela konktradiktornosti - pravica do izjave
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse mora imeti stranka v primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
Odločitev o neoprostitvi plačila šolnine za vpis v posamezni letnik visokošolskega študijskega programa lahko pomeni odločitev o tem, ali bo posameznik lahko začel, nadaljeval in dokončal izobraževanje. Zato odločitev dekana, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani akt, že po svoji naravi predstavlja posamični upravni akt, s katerim je odločeno o pravici posameznika - to je o njegovi pravici do izobraževanja, ki predstavlja človekovo pravico.
Ker za presojo odločitev dekana v zvezi s predlaganimi oprostitvami ter obročnim plačilom šolnine po Statut UM ni določen drug pritožbeni organ na nivoju univerze, je za odločanje o pritožbi tožnika zoper odločitev dekana po presoji sodišča pristojna Komisija za pritožbe študentov.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ostala nepopolna in neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrgel.
ZDavP-2 člen 157, 157/7. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - osebni stečaj - prispevki za socialno varnost - ustavitev izvršbe
Zoper sklep o davčni izvršbi je sicer dopustna pritožba, ki ne zadrži začete davčne izvršbe, pri tem pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta
OT v prvem odstavku 12. člena določa ceno storitve z vsoto točk za vsako posamezno storitev, pomnoženo z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 12. člena OT).
denacionalizacija - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožnik je "druga stranka v upravnem postopku" v smislu 273. člena ZUP, saj je denacionalizacijski zavezanec za izplačilo odškodnine.
Poseben postopek, kako naj ravna organ po 273. členu ZUP v primeru vložene tožbe v upravnem sporu, v ZUP ni predpisan, vendar pa mora 241. in 246. člen ZUP organ uporabiti analogno, saj v nasprotnem opustitev organa, ki tako ne ravna, in odloči o zadevi, ne da bi imela nasprotna stranka možnost, da se izjavi o ugovorih iz vloženih tožb, in ki so za organ, ki uporabi 273. člen ZUP, utemeljeni, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Slaba ekonomska situacija bi morala biti povezana s katerim izmed razlogov preganjanja, torej bi morala biti povezana z nekimi osebnimi okoliščinami, kot je vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite. Zgolj navajanje slabega ekonomskega in socialnega stanja v izvorni državi pa samo po sebi ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - obrazložitev odločbe - zavrženje zahtevka
Zgolj navedba, kot je v obravnavani zadevi, da predmetna zahteva temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot predhodnje, in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, brez podrobne utemeljitve, preizkusa takšne odločitve ne omogoča, s tem pa tudi njene pravilnosti ni mogoče preveriti. Da ne gre za povsem enake zadeve, izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločitve, ki pojasnjuje, da je šlo v eni od zadev za priznanje pravice do zdravstvenega varstva na podlagi statusa vojnega veterana.