tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Kot izpodbijani akt je tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi tožbe navedla sklep o davčni izvršbi, ki pa ga ni priložila ne k tožbi in ne po pozivu sodišča.Tožba je tako ostala nepopolna, saj tožeča stranka ni predložila izpodbijanega akta. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep zavržena kot prepozna. Tožba zato tudi ni dopustna in se zavrže, saj je bila zoper izpodbijani upravni akt mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozna.
tožba v upravnem sporu - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - izpodbijani upravni akt - zavržena tožba
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da izpodbija sklep o davčni izvršbi ter je tudi po pozivu sodišča kot izpodbijani akt navedla le-ta akt, ki ga je v dopolnitvi tožbe kot prilogo tožbi tudi priložila, zato je sodišče upoštevalo, da je izpodbijani akt v tem upravnem sporu sklep o davčni izvršbi.
Tožba ni dopustna, saj je bila pritožba zoper izpodbijani sklep o davčni izvršbi zavržena kot prepozna. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je namreč predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
DZ člen 256. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - upravni akt - upravna zadeva - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Reševanje ugovora zoper delo skrbnika ne pomeni odločanja o upravni zadevi. Po prvem odstavku 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo, je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz 256. člena DZ ne izhaja, da bi bil ugovor zoper delo skrbnika opredeljen kot upravna zadeva, niti ta člen ne določa, da bi se o ugovoru zoper delo skrbnika odločalo z upravno odločbo in/ali, da bi center za socialno delo o ugovoru zoper delo skrbnika odločal v upravnem postopku.
Prosilka za BPP (tožnica) je na poziv organu za BPP (toženi stranki) pravočasno posredovala dokumente in pojasnila. Navedena dopolnitev tožničine prošnje se sicer v upravnem spisu ne nahaja. Ker tožena stranka vsem navedenim dejstvom in dokazilu po pozivu sodišča ni nasprotovala, sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi.
Pogoji za zavrženje vloge torej niso izpolnjeni, saj je tožnica pravočasno svojo vlogo dopolnila, tožena stranka pa ni sledila pravilom postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obrazložitev odločbe
Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 38, 38/3. ZPP člen 19. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.c, 72, 72/2.
upravni spor - socialni spor - nepristojnost - tožba zaradi molka organa - državna štipendija - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa v tovrstni zadevi ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - Državno odvetništvo - subjektivni kriterij - materialni položaj - vrednost vozila - obrazloženost odločbe - ugoditev tožbi
Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni konkretizirala, ali vrednost osebnega vozila prosilke (ki bi jo specificirala) ne presega določenega zneska in se ga zato ne upošteva, ali pa se njegova vrednost sploh ne ugotavlja, in če, zakaj, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.
osebni podatki - odvetnik - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - stranka v upravnem postopku
Iz 10. člena ZOdv jasno izhaja, da gre za pravico odvetnika za pridobitev varovanih podatkov (in ne njegove stranke, ki jo sicer zastopa), saj so upravljavci osebnih podatkov dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Ker je pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve odvetnika za posredovanje podatkov vložil tožnik, ki ni odvetnik, ampak stranka, ki jo ta odvetnik zastopa, je bila odločitev o zavrženju pritožbe pravilna.
V prijavno-sprejemnem postopku za študijske programe z javno veljavo se določila ZUP uporabljajo v skladu z določbo 4. člena ZUP smiselno, v kolikor to področje ni urejeno s posebnim postopkom.
Nepristojni organ je prijavo tožnice prejel šele po poteku predpisanega roka tako, da prijave sploh ni mogel pred potekom roka posredovati pristojnemu organu, zato je ob prejemu prijave že nastopila zamuda. Tožnica prijave za vpis ni vložila pravočasno, v roku določenem v razpisu, zato je moralo sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter izdani akt zakonit in pravilen, zavrniti.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - delo s skrajšanim delovnim časom - omejitev opravljanja dejavnosti
Po presoji sodišča je bilo tožeči stranki z Odlokom o določitvi pogojev vstopa v RS zaradi zajezitve in obvladovanja bolezni COVID-19, torej predpisom Vlade, opravljanje dejavnosti organizatorjev potovanj v času od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021 dejansko onemogočeno, saj je bila potnikom od dne 3. 7. 2021 ob povratku iz temnordečih držav odrejena karantena brez izjeme (kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja „PCT“). Odlok s takšno vsebino je namreč neposredno vplival oziroma omejil opravljanje dejavnosti turističnih agencij, dejavnost katerih je že po naravi stvari vezana na možnost prehoda državnih meja.
otroci s posebnimi potrebami - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - potrebe otroka - odločba o usmeritvi - sprememba odločbe - obrazložitev odločbe
Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Organ je dolžan odgovoriti na pripombe stranke, še zlasti, če se te nanašajo na pravno pomembna dejstva, četudi stranka sama morda nima strokovnega znanja z določenega strokovnega področja. Če je stranka na določenem strokovnem področju laik, je jasna in celovita obrazložitev odločbe, ki vsebuje tudi odgovore organa na strankine pomisleke oziroma pripombe, zanjo še toliko pomembnejša, saj se s tem stranki omogoči aktivna udeležba v postopku ter razumevanje zadeve, ki je zanjo pomembna.
Cilj ZUOPP-1 je t.i. optimalna usmeritev otroka, torej usmeritev, ki v največji možni meri ustreza ugotovljenim vzgojno-izobraževalnim potrebam vsakega posameznega otroka posebej, da se zagotovi njegov optimalni razvoj.
Vzgojno-izobraževalnih potreb otroka, ki jih opredeljuje ZUOPP-1 v 24. členu, ni mogoče enačiti z otrokovimi primanjkljaji oziroma motnjami, ki izhajajo iz opredelitve otrok s posebnimi potrebami v 2. členu ZUOPP-1.
Upravni organ (in ne komisija kot strokovni organ) je namreč tisti, ki je po zakonu na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja pristojen sprejeti odločitev o tem, ali naj se otrok usmeri v posebni program, svojo odločitev pa je dolžan organ ustrezno pojasniti, se konkretno opredeliti do ugotovitev komisije in navesti vse za odločitev relevantne okoliščine, ki jih zakon našteva v 24. členu ZUOPP-1. Te okoliščine morajo biti navedene že v strokovnem mnenju komisije za usmeritev, v odločbi pa morajo biti ne le ustrezno povzete, pač pa mora organ do njih zavzeti tudi svoje stališče, saj predstavljajo strokovno podlago upravne odločitve.
GZ člen 35, 43, 52, 53, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/3,107,107/2. ZVO-1 člen 51, 89, 89/1. ZON člen 64, 97,101,101/7,101c, 101e, 101f, 102,111. ZIUZEOP člen 20, 100č. ZUPUDPP člen 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3, 6/4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje člen 6, 6/3, 6/4.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - javna korist
Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti.
V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vrste sprejemljiv, kar torej obsega odločanje o vseh tistih vidikih okolja, ki so v posamezni zadevi relevantni.
SEU je vprašanje, ali je presoja po Ptičji direktivi, kar pa velja tudi za presojo po členu 6(3) Habitatne direktive, ustrezna, če ni dokazov ali verodostojnih posodobljenih podatkov o pticah na tem območju, obravnavalo v zadevi C-43/10. Zaključilo je, da ni mogoče šteti, da je presoja primerna, kadar ni dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah na zadevnem PVO.
V obravnavani zadevi PVO in dodatek k PVO ne omogočata nedvoumnih končnih sklepov, da je presoja „ustrezna“, tj. da vplivov gradnje in obratovanje HEMO na kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Krka s pritoki ne bo (z izjemo zvezdogleda, za katerega je ugotovljen bistven vpliv). Tožnica je namreč s konkretnimi ugovori o neustreznih podatkih glede stanja vrst in določanja con zbudila utemeljen dvom v pravilnost teh zaključkov, toženka pa ni (prepričljivo) obrazložila, zakaj jih šteje za neutemeljene, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Vse vplive, ki lahko škodujejo kvalifikacijskim vrstam (in vrstam, ki vplivajo na doseganje ciljev, zaradi katerih so zaščitene), je treba obravnavati pred odločitvijo o prevladi javnega interesa, v postopku prevlade pa presojati, ali so pravilno ugotovljeni in ali je njihov vpliv pravilno ocenjen, kar pomeni, da je treba v odločbi, izdani v tem postopku, določiti tudi vse v zvezi s tem vplivom relevantne ukrepe. Ker zamuljeno stanje vode očitno vpliva na habitat kvalifikacijskih vrst, tj. na drstišča in njihovo prehranjevanje, vsi ukrepi, ki se sicer nanašajo na stanje voda ali ravnanje z odpadki, kadar vplivajo na kvalifikacijsko vrsto, sodijo v izpodbijano odločbo.
Četudi ZZRS ni mnenjedajalec v tej zadevi, bi se moral do tega, ali je investitor v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteval njegove smernice, izrecno opredeliti. Pomembno namreč je, da so litofilna drstišča načrtovana skladno s temi smernicami in s tem drugače, kot so bila načrtovana na HE T., kjer glede na monitoringe niso funkcionalna, saj ne sme obstajati noben razumen znanstveni dvom, da bodo delovala.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovilo upravnega organa - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - zavrnitev tožbe
Pritrditi je navedbam toženke, da ima okoliščina življenja v Švici, ki je bila ugotovljena iz obrazložitve sodbe o razvezi zakonske zveze bistveno večjo dokazno vrednost, kot izjava stranke v postopku pridobitve državljanstva, saj je namen postopka razveze zakonske zveze povsem drug kot namen postopka pridobitve državljanstva in da je v postopku pridobitve državljanstva podan velik interes tožnice, da bi pridobila državljanstvo.
Za pogoj glede zagotovljenih sredstev velja, da gre za sredstva, ki jih prejema prosilec (in ne druga oseba, razen če je dolžna preživljati prosilca) in ki se mu izplačujejo na podlagi določenega pravnega temelja. Pravna podlaga za izplačilo daje prejemkom lastnost zagotovljenih sredstev, pri čemer se tovrstni prejemki druge osebe obravnavajo kot prosilčeva zagotovljena sredstva samo, če je oseba dolžna preživljati prosilca.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - COVID-19 - pravni interes
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga ne bi mogel doseči brez vložene tožbe. Torej vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.
pravočasnost tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - več tožnikov - zavrženje tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki sta je skupaj vložila dva tožnika (kot zakonita zastopnika otrok, za katere sta podala predloge za opustitev obveznega cepljenja in na katere se torej izpodbijani sklepi nanašajo), za katera je mogoče spor rešiti le na enak način za oba, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njiju.
ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 4. ZUP člen 8, 9, 145.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšanje obratovalnega časa - gostinski lokal - soglasje - poseben ugotovitveni postopek - navedba tožene stranke - odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe - ugoditev tožbi
Toženka bi morala po pridobitvi podatkov izvesti posebni ugotovitveni postopek z namenom, da se ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. V upravnem spisu ni podatkov, da bi bil tožnik z ugotovitvami dokaznega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.
Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP, saj ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da določi manjši obseg dodeljene BPP, mora pa uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe ustrezno in pravilno utemeljiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Tožnikovi tožbeni ugovori se nanašajo predvsem na materialni položaj, pri čemer zatrjuje, da izpolnjuje materialni (t.i. subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Tovrstni tožbeni ugovori pa so za obravnavano zadevo brezpredmetni, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnik materialni kriterij za dodelitev BPP izpolnjuje, zato mu je tudi dodelila redno BPP v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe, s sporno II. točko izreka pa je dodelitev BPP zavrnila iz drugega razloga, in ne zato, ker tožnik ne bi izpolnjeval materialnega kriterija.
Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev toženke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ter njene presoje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, kot so določeni v 24. členu ZBPP (t.i. objektivni kriretij). Pač pa v tožbi zgolj zatrjuje, da izpolnjuje t.i. subjektivni kriterij, to je materialni kriterij za dodelitev BPP, kar je za odločitev v predmetni zadevi nepomembno, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZBPP. Ob nespornem dejstvu, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP ali ne, zato toženka dejstev glede materialnega položaja tožnika v postopku niti ni ugotavljala.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - predlog za dopustitev revizije - premoženjski pogoj
Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.