davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
Izvršilni naslov v izpodbijanem sklepu predstavlja izvršljiva odločba o odmeri davka na dediščine in darila št. DT 4222-13268/2017-9 z dne 26. 6. 2019, z datumom izvršljivosti 15. 8. 2019.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - udeleženec postopka - pravica do pritožbe
Okrajno sodišče je tožnici priznalo položaj materialne udeleženke, zato zaključek toženke, da tožnica v navedenem postopku ni bila stranka postopka in da zato tudi ni upravičena do BPP, ni pravilen.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - pravica do izjave
Tožnik je v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države navedel slabe ekonomske razmere, glede katerih pa je Vrhovno sodišče RS že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Pri nujni BPP gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen.
Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Sodišče nima pomislekov, da letna kuhinja in gostinski vrt (pohodna terasa nad letno kuhinjo) predstavljata samostojen objekt.
Letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami nanj ustreza opredelitvi objekta po GZ: stavba, narejena z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi in inštalacijskimi deli, sestavljena iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene njegovemu delovanju (25. točka prvega odstavka 3. člena GZ).
Tako ne drži, da toplar in letna kuhinja s teraso ter stopnicami tvorita enoten objekt. Ravno nasprotno, ni dvoma, da sta to ločena objekta. Navsezadnje letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami stoji samostojno. Tega ne spremenita dodani stopnici, niti priključitev na inštalacije toplarja. Po namembnosti sodi k gostilnam, restavracijam in točilnicam (CC-SI 12112) in ker je površina večja od 25 m², ni nezahteven objekt. Na dlani je torej, da tožeča stranka zanj potrebuje gradbeno dovoljenje.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 72, 73.
električna energija - spor med operaterjem in uporabnikom - plačilo storitev - poraba električne energije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Če do sporazumne poprave obračunskih količin po 72. členu SPDO ne pride, se poprava izvede skladno s 73. členom SPDO.
Ker je toženka zmotno uporabila predpis, pa relevantnega dejanskega stanja, tj. kakšen bi bil obračun omrežnine na podlagi 73. člena SPDO, ni ugotavljala.
kmetijska zemljišča - predkupna pravica - odobritev pravnega posla - zakup - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vpis v zemljiško knjigo - zakupna pogodba
Nevknjižena najemna oz. zakupna pogodba v zemljiško knjigo sicer po sodni praksi ni razlog, da najemno oz. zakupno razmerje ne obstaja, vendar pa sodišče ugotavlja, da za tako nevknjiženo zakupno pogodbo ne more veljati režim za prednostne upravičence pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Vsakršen zakup nima glede uveljavljanja prednostne pravice nakupa takih pravnih učinkov, kot jih ima zakup po določbah ZKZ. Zato je bistveno, da se ugotovi, ali je bila med strankama sklenjena zakupna pogodba po določbah ZKZ.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Zakonski zahtevi prvega odstavka 4. člena ZKZ sta dve: (1) namenska uporaba kmetijskih zemljišč in (2) preprečevanje njihovega onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin. Za razumevanje zadnjih so nato zakonske opredelitve v sledečih dveh odstavkih (kdaj so kmetijska zemljišča onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal). Inšpekcijski ukrep se zato izreče zaradi nenamenske rabe ali pa zaradi onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin.
Sodišče je prepričano, da namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
Ob upoštevanju dejstva, da v spisovnem gradivu ni niti ene listine - izvršilnega naslova, na katerega se v sklepu o izvršbi sklicuje davčni organ, so bili tako višina glavnice, kakor tudi stroški in sklep o stroških davčne izvršbe določeni neupravičeno in bi navedeno moral upoštevati organ druge stopnje, ko je odločal o pritožbi.
tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt - nedopustna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Kot izpodbijani akt je tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi tožbe navedla sklep o davčni izvršbi, ki pa ga ni priložila ne k tožbi in ne po pozivu sodišča.Tožba je tako ostala nepopolna, saj tožeča stranka ni predložila izpodbijanega akta. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep zavržena kot prepozna. Tožba zato tudi ni dopustna in se zavrže, saj je bila zoper izpodbijani upravni akt mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozna.
Sodišče ugotavlja, da je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, saj izostanek razloga, na podlagi katerega bi bila revizija dopuščena, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
davčna izvršba - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - dolžnikov dolžnik - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - neobstoj izvršilnega naslova
Glede dolgov tožnika ne obstoja izvršilni naslov, tožnik pa se z rubežem terjatve tudi ni strinjal, saj je obstoju terjatve v postopku ves čas obrazloženo ugovarjal – zatrjeval je namreč, da dolžniku ne dolguje ničesar in da je dolžnikova terjatev do tožnika prenehala in sicer na podlagi pobota medsebojnih terjatev ter na podlagi cesij. S tem, ko je davčni organ v okviru odločanja o ugovoru tožnika po 174. členu ZDavP-2 sam odločal o zapadlosti ter o obstoju dogovora o obveznosti sklenitve pobota in s tem tudi o obstoju terjatve davčnega dolžnika do tožnika kot o predhodnem vprašanju, je bila tožniku kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - lastni delež - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - povezane osebe
Tožeča stranka je v inšpiciranem obdobju od svojih družbenikov kupovala lastne poslovne deleže. Šlo je za več enakovrstnih sklenjenih in izvršenih prodajnih pogodb, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožeča stranka pridobila lastne poslovne deleže, družbenika pa pravico do izplačila kupnine. Zato v obravnavanem primeru ne more biti govora o umetnem konstruktu in ima tožeča stranka, ki nasprotuje obdavčitvi po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, prav, ter je v tem pogledu prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavani zadevi odločbe, ki jo je izdal prekrškovni organ. To pomeni, da davčni organ v upravnem postopku in posledično tudi sodišče v upravnem sporu, ne moreta presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njune izdaje.
ZUreP-2 člen 245, 247. ZGO-1 člen 23, 23/4. ZUP člen 42, 43.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - javna pot - pravni interes
Gre za vprašanje, ali imajo uporabniki nepremičnin, ki jim je bil ukinjen status javnega dobra, pravico do vložitve pravnega sredstva zoper odločitev občinske uprave oziroma župana o ukinitvi javnega dobra.
Stranke imajo možnost ugovora (pravnega sredstva) zoper tako odločitev, kolikor ta posega v njihove pravice ali pravne koristi.
V obravnavanem primeru je tožeča stranka v inšpiciranem obdobju, tj. v letu 2016, od svoje družbenice A. A. kupila lastni poslovni delež, in sicer 7,7665 % delež za kupnino v znesku 1.213.293 EUR. Šlo je torej za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožeča stranka pridobila lastni poslovni delež, družbenica pa pravico do izplačila kupnine. V obravnavanem primeru ne more biti govora o umetnem konstruktu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pravno pomembna dejstva - ekonomski razlog
Tožnikove pavšalne navedbe, da je izvorno državo zapustil zaradi družinskih težav in revščine, pa tudi zato, ker tam ni bolnice, zdravstvene oskrbe in pravic, po presoji sodišča ne izkazujejo preganjanja (diskriminacije) oziroma tega, da bi mu ob morebitni vrnitvi tam grozila resna škoda, še zlasti zato, ker je kot frizer oziroma brivec v Maroku imel plačano delo.
dohodnina - akontacija dohodnine - slovenski rezident - pokojnina iz tujine - glavni delodajalec
Tožnica je v obravnavanem obdobju prejemala pokojnino od dveh izplačevalcev, slovenskega in tujega, pri čemer je bila pokojnina, prejeta v Sloveniji, višja od pokojnine, ki jo je prejela iz tujine. Zato je davčni organ pravilno ugotovil, da dohodki od tujega izplačevalca niso izplačani s strani glavnega delodajalca. Glavni delodajalec je na podlagi drugega odstavka 127. člena ZDoh-2 delodajalec, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Davčni organ je akontacijo dohodnine tožnice odmeril v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2.
tujci - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - vloga delodajalca - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
Tožbeni ugovori v smeri, da bi moral biti tožnici izdan konkretni posamični akt, s katerim bi ji bilo prepovedano zaposlovanje in delo tujcev, ter da bi lahko šele na podlagi takšnega akta prvostopenjski organ zavrnil izdajo dovoljenja, niso utemeljeni. Zakonska ureditev ne zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja in dela tujcev za določeno obdobje, ampak je takšna prepoved posledica, ki po zakonu sledi, če je podan kateri izmed dejanskih stanov, ki so opredeljeni v 42. členu ZZSDT. Ko gre za določbe tega člena, ki omenjeno posledico navezujejo na pravnomočno izrečeno globo, je za nastanek posledice bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Takšno stališče je tukajšnje sodišče zavzelo tudi v sodbi in sklepu III U 49/2019 z dne 20. 5. 2019.
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi (in v nadaljevanju s tožbo) uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov po vsebini, saj so zoper le-te predvidena druga pravna sredstva, ki jih je tožeča stranka tudi izkoristila. Sodišče torej v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova, zato tudi sodišče pri presoji izdanega sklepa o izvršbi ne sme presojati vpliva nemožnosti plačevanja prispevkov zaradi ukrepov COVID, še manj pa, da bi imelo pravico prispevke odpisati, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
Pravilnost in zakonitost aktov, ki se izvršujejo, se v postopku izvršbe več ne presoja.