ZMZ-1 člen 20, 21, 27, 27/1, 27/1-4. ZUS-1 člen 65, 65/1.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Afganistana - spor polne jurisdikcije
Tožnik je zaradi opravljanja lekarniške dejavnosti v izvorni državi s strani vladajočega talibanskega režima prepoznan kot pripadnik posebej ogrožene kategorije zdravstvenih delavcev in kot tak tarča talibanov v primeru vrnitve v izvorno državo.
Tožena stranka vseh tožnikovih izjav ni natančno in argumentirano ocenila, niti ni v povezavi s tožnikovimi izjavami natančno in celovito presodila vseh predloženih dokazil, na katere se je tožnik skliceval v upravnem postopku za priznanje mednarodne zaščite, dodatno pa tudi v tožbi. Zato se odločbe ne da preizkusiti.
Sodišče meni, da je tožnik za odločitev relevantna dejstva oziroma okoliščine vseskozi konsistentno uveljavljal in jih tudi ustrezno dokazno podkrepil, saj je za svoje navedbe ponudil številne relevantne in zanesljive informacije o stanju v izvorni državi. Teh informacij o stanju v izvorni državi, ki jih je predložil tožnik, pa tožena stranka ni izpodbijala in glede njih ni navajala kakorkoli drugače ne v izpodbijani odločbi in tudi ne v odgovoru na tožbo prav tako tudi ne na naroku za glavno obravnavo
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo, saj je glede na ugotovljeno dejansko stanje namreč očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi slabih ekonomskih razmer oziroma želje po izboljšanju življenjskih razmer rekoč, da so njegove težave v 90 % ekonomske in v 10 % družinske narave. Sam je tudi zatrdil, da bi v Maroku ostal oziroma ga ne bi zapustil, če bi bil tam bolje finančno situiran.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju, kajti gre za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov oziroma relevantnih podlag za priznanje mednarodne zaščite.
ZUreP-2 člen 20, 20/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-23, 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža (2012) člen 60, 60/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišč - novogradnja - novo zgrajeni objekt - razlaga predpisa - exceptio illegalis
V tretjem odstavku 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža je pojem novogradnja treba razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na prizidavo in nadzidavo ampak zajema vse, kar po zakonu zajema pojem novogradnja, torej tudi izgradnjo novega objekta. Besedi nadzidava in prizidava, ki sta dodani v oklepaju sta tako lahko zgolj pojasnjevalne narave, tj. poudarjeno je, da novogradnja ne pomeni zgolj gradnje novega objekta, ampak tudi prizidavo in nadzidavo starega. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da je Odlok o OPN v nasprotju z zakonom in ga sodišče ne bi smelo uporabiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Republika Hrvaška - prekluzija - začasna odredba
Tožnik je po presoji sodišča sodišča dokazal, da ima psihične težave, zaradi katerih močno trpi in zaradi katerih ima 4 tedensko terapijo Sanval, težave z impotenco, morda uroinfekt (kot izhaja iz mnenja prof. dr. Preglja), večkrat zlomljeno ramo, zato bi morala toženka, upoštevajoč povzeto sodbo SEU, pridobiti individualno zagotovilo, da bo tožnik dejansko prejel zdravniško pomoč in oskrbo, ki jo potrebuje. Splošno zagotovilo in sklicevanje na splošne primere, zakonske obveznosti, povzemanje zakonskih določil matičnega predpisa in običajno ravnanje hrvaških organov, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje tožnika, v tem konkretnem primeru po presoji sodišča ne zadošča.
ZPP člen 7, 7/1, 212. GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 43/2.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa - trditveno breme
Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.
priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes - status stranskega udeleženca - davek od dohodka iz kapitala - zavrženje
Odprava navedene odločbe vzpostavlja položaj, kot da odločba Finančne Uprave Republike Slovenije DT 0610-2940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 ne bi bila nikoli izdana. To pa pomeni, da četudi je bila tožba tožnika s sodbo tukajšnjega sodišča I U 932/2020-12 z dne 7. 3. 2023 zavržena, odločbe, v zvezi s katero tožnik skuša pridobiti položaj strankega udeleženca v pritožbenem postopku in glede katere teče ta upravni spor, ni več in tudi nima več nobenega pravnega učinka.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1. ZZSDT člen 12, 17, 17/1, 17/1-5, 17/1-6, 17/1-7, 17/1-8, 18, 18/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče tudi zavzelo stališče (drugače, kot je bilo zavzeto v sodbah I U 2694/2017 in I U 1219/2016), da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi. Sodišče izpostavlja tudi, da glede na zakon soglasje zavoda ni vedno pogoj za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja. V drugem odstavku 37. člena ZTuj-2 je namreč določeno, da soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec po ZZSDT za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja. Navedeno glede na četrti odstavek 37. člena ZTuj-2 velja tudi za podaljšanje enotnega dovoljenja.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - javni interes
S posplošenim sklicevanjem na nezmožnost opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja kot posledici izrečenega ukrepa odvzema dovoljenja, ni mogoče uspešno utemeljiti nastanka težko popravljive škode. Z vidika varovanja javnega interesa ne bi bilo sprejemljivo, da bi se tožniku ob ugotovljenih hujših kršitvah dobrih poslovnih običajev dopustilo, da še naprej (do pravnomočne odločitve sodišča) na podlagi izdanega dovoljenja opravlja posle zavarovalnega zastopnika.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza zakonskemu standardu in ne daje zadostne podlage za preizkus odločbe. Razlogi odločitve niso v celoti jasni oziroma so pomanjkljivi ter bi jih bilo mogoče razumeti tudi v smislu, da toženka kršitve pacientovih pravic ugotavlja za čas, ko je stranko z interesom prevzela dežurna zdravnica. Tožnica upravičeno opozarja tudi, da toženka ni utemeljila podlage za ugotovitev, da je nepravilno vstavljen kateter povzročil vnetje oziroma poškodbo uretre.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - katastrski dohodek - kmečko gospodinjstvo - zakupnik - prijava prebivališča
Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C., kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče tudi A. A. Iz navedenega izhaja, da sta bila tožnik in A. A. na podlagi uradnih evidenc evidentirana na istem naslovu in sta bila 30. 6. 2019 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljena na istem naslovu. Prijava stalnega ali začasnega bivališča v enem ali več gospodinjstev je eden od zakonskih pogojev za opredelitev kmečkega gospodinjstva (drugi odstavek 69. člena ZDoh-2).
Ker se je tožeča stranka na poziv sodišča iz drugega odstavka 39. člena ZUS-1 odzvala z izjavo, da je z novo izdano odločbo zadovoljna, je sodišče ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1 in postopek ustavilo.
razrešitev odvetnika - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj, zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poziv na dopolnitev navedb - zavrnitev tožbe
Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Ker je tožnik prošnjo za BPP vložil kasneje, medtem ko je bil že prej vložen predlog za obnovo postopka, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, mu BPP za to ni mogoče priznati.
Upravno sodišče je tekom postopka v skladu z 286.a členom ZPP tožnika pozvalo, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze zanje, vendar tožnik na poziv ni odgovoril, zato je sodišče štelo, da tožnik svojih navedb ni izkazal.
ZUS-1 člen 59. ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - glavna obravnava - načelo lojalne razlage prava EU - Direktiva 2013/32/EU - acte claire
Tožnik ni bil grdo obravnavan z elementi fizičnega nasilja s strani policije zaradi enega izmed razlogov iz 27. člena ZMZ-1 in nič ne kaže na to, da bi ga policija iz kakšnega razloga iz 27. člena ZMZ-1 prijela in maltretirala v primeru njegove vrnitve v Maroku.
Sodišče EU nikjer, ko razlaga standard podrobne, popolne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj ne pravi, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno izvesti ustno glavno obravnavo, celo ne takrat, ko sodišče v upravnem sporu upošteva elemente, ki bi jih lahko upošteval tudi upravni organ, ali ki so se pojavili po tem, ko je organ sprejel odločbo, razen, če sodišče meni, da presoje ne more opraviti zgolj na podlagi podatkov iz spisa, mora pa v takem primeru dati priložnost, da se prosilec izjavi, če lahko novi dejavniki neugodno vplivajo nanj.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
razrešitev odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika
Za razrešitev prvotnega odvetnika kot za razrešitev drugega odvetnika so bili podani razlogi za razrešitev na strani prosilca, zaradi česar se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Ker je v postopku izvajanja BPP že drugi postavljeni odvetnik razrešen zaradi razlogov na strani upravičenca do BPP se šteje, da upravičencu (tožniku) BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
ZBPP člen 28, 28/2, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje
Toženka je pravilno ugotovila, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v navedeni kazenski zadevi že pravnomočno odločeno. Zato je toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla glede na določbo iz prve povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Toženec v izreku ni odločil o zahtevku tožnika za povračilo stroškov postopka in tega zahtevka ni zavrnil, kot bi to narekovali zgoraj citirani razlogi in stališče o prevalitvi teh stroškov na tožnika po krivdnem načelu. Toženec je v izreku, po razumevanju sodišča, odločil le o tem, da njemu niso nastali posebni stroški postopka. Odločitev o tožnikovi zahtevi je torej izostala.
ZZSDT člen 17, 18, 42. ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujci - dovoljenje za delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - odločba o prekršku - zbirna odločba - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Že v zadevi III U 104/2018 ter nato še v zadevi III U 49/2019 je tukajšnje sodišče zavzelo stališče, da zakonska ureditev v zvezi s prepovedmi iz 42. člena ZZSDT ne predvideva oziroma zahteva izdaje posebne odločbe o prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja oziroma dela tujcev za določeno obdobje, pač pa je bistvena pravnomočna odločba o izrečeni globi.