ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP (1977) člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, za odločbo sodišča prve stopnje pa tožnik oz. predlagatelj. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve pomeni posebno obliko kaznivega dejanja goljufije. Stori ga tisti, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, krive podatke o dohodkih, stroški, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev takšnih obveznosti ali na kakšen drug način preslepi davčni organ in po 3. odst. 254. čl. stori dejanje z namenom, da se doseže velika premoženjska korist. Gre torej za preslepitev davčnega organa, ki mora ugotoviti dejansko stanje za odmero davka, kamor sodijo tudi carine. Carina je namreč plačilo posebnega (carinskega) davka za blago, ki gre prek carinske črte in se torej uvršča med davščine. Tudi carinski organi imajo kot državni organi na področju ugotavljanja stanja, pomembnega za plačilo carine in drugih carinskih dajatev pristojnosti. Kot davčni organ, je potrebno tako razumeti vsak organ, ki ima pristojnosti na fiskalnem področju.
Proti tožencu je bila opravljena izvršba v korist osebe, ki ni stranka te pravde, to pa ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Tožnik, ki je umaknil tožbo, mu je tako dolžan povrniti pravdne stroške.
Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
avtorski honorar - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Tožeča stranka, kot organizacija avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, ima za uveljavljanje avtorskih pravic za javno predvajanje neodrskih glasbenih del pri toženi stranki pravno podlago v pogodbi s toženo stranko, ki temelji na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Pravilniku o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del (Ur. l. RS, št. 65/93). Slednji se uporablja tudi po uveljavitvi ZASP po izrecni določbi 2. odstavka 189. člena ZASP.
motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - začasna odredba
Čeprav je motenje posesti ugotovljeno, ni mogoče nuditi posestnega varstva z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, če to varstvo ni v nikakršnem sorazmerju s škodo, ki je posestniku nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi motenja posesti po ZPP niso enaki pogojem za izdajo začasne odredbe po ZIZ. Določba 427. člena ZPP je specialna določba, ki se na ZIZ sklicuje le glede vrste začasnih odredb. Tudi glede začasne odredbe izdane po ZPP pa je mogoče predlagati, naj jo sodišče odpravi, če so se okoliščine od njene izdaje spremenile, tako da ni več potrebna.
Glede na to, da se izvršitelj s spisom ni seznanil, do nagrade po navedeni postavki tar. št. 11 Pravilnika ni upravičen, tudi če je spis že vpisal v evidenco.
ZPP (1977) člen 328, 328/1, 328/2, 328, 328/1, 328/2. ZPP člen 313, 313/1, 313/2, 313, 313/1, 313/2.
rok izpolnitve - paricijski rok
Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: prvega odstavka 313. člena ZPP) sodišče, kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora le-ta izpolniti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo dopolnilo in v skladu z določbo drugega odstavka 328. člena ZPP/77 (sedaj: drugega odstavka 313. člena ZPP) določilo rok petnajstih dni za izpolnitev dajatve.
ZOR člen 451, 451. ZGD člen 394, 456. ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1, 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1.
prenehanje pravne osebe - pravno nasledstvo
Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
ZDR člen 35, 35/1, 36a, 35, 35/1, 36a. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 17, 17/1.
trajni presežek - delavec - presežni delavec
Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo).
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
V primeru, da se tožeči stranki pridruži nov tožnik potem, ko je tožena stranka že odgovorila na tožbo, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo in v takem primeru ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.