avtorski honorar - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Tožeča stranka, kot organizacija avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, ima za uveljavljanje avtorskih pravic za javno predvajanje neodrskih glasbenih del pri toženi stranki pravno podlago v pogodbi s toženo stranko, ki temelji na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Pravilniku o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del (Ur. l. RS, št. 65/93). Slednji se uporablja tudi po uveljavitvi ZASP po izrecni določbi 2. odstavka 189. člena ZASP.
Proti tožencu je bila opravljena izvršba v korist osebe, ki ni stranka te pravde, to pa ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Tožnik, ki je umaknil tožbo, mu je tako dolžan povrniti pravdne stroške.
ZOR člen 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453, 446, 446/1, 446/2, 446/3, 446/5, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Pogodba o prevzemu dolga ima učinek proti upniku le, če ta vanjo privoli. Privolitev je lahko izrecna ali pa konkludentna, če upnik brez omejitve sprejme kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
Spremenjena okoliščina, ki je nastala s prostovoljno izpolnitvjo zahteve po začasni odredbi in takšna, ki bi lahko imela za posledico razveljavitev začasne odredbe.
ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP (1977) člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, za odločbo sodišča prve stopnje pa tožnik oz. predlagatelj. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - začasna odredba
Čeprav je motenje posesti ugotovljeno, ni mogoče nuditi posestnega varstva z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, če to varstvo ni v nikakršnem sorazmerju s škodo, ki je posestniku nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi motenja posesti po ZPP niso enaki pogojem za izdajo začasne odredbe po ZIZ. Določba 427. člena ZPP je specialna določba, ki se na ZIZ sklicuje le glede vrste začasnih odredb. Tudi glede začasne odredbe izdane po ZPP pa je mogoče predlagati, naj jo sodišče odpravi, če so se okoliščine od njene izdaje spremenile, tako da ni več potrebna.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško (1996) člen 10, 10/1, 10/4.
spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo - napačna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo komunalne storitve - odvoz smeti
V postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeno sodišče pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne more več preizkusiti. Zato da bi se postopek čim prej končal, se mora dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji.
KZ člen 133, 133/2, 134, 134/1, 133, 133/2, 134, 134/1.
lahka telesna poškodba - nevarno sredstvo ali način - sprememba opisa dejanja - prekoračitev obtožbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po I. odstavku 134. člena KZ, obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. odstavku 133. člena KZ, ni prekoračilo obtožbe. V opisu kaznivega dejanja hude telesne poškodbe so vsebovani tudi znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, storjene na nevaren način. Sodišče prve stopnje ni poseglo v dejstveni opis kaznivega dejanja, prilagodilo je le abstraktni, zakonski opis.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
Ob vložitvi izvršilnega predloga je bila vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice, ker obresti niso bile samostojen zahtevek. Ker pa je dolžnik ugovarjal le obrestnemu zahtevku, je pravda tekla le glede obresti, ki jih je tožeča stranka kapitalizirala, zato se pravdni stroški odmerjajo od vrednosti obrestnega zahtevka.
ZDR člen 35, 35/1, 36a, 35, 35/1, 36a. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 17, 17/1.
trajni presežek - delavec - presežni delavec
Pri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo).
Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico vložiti tožbo na opustitev uporabe firme in njen izbris iz sodnega registra. Še dodatek je tak, da bi utegnilo priti do zamenjave firme tožeče stranke s firmo tožene stranke. Višji tožbeni zahtevek (na opustitev uporabe dejavnosti tožene stranke in pravno organizacijske oblike ter na izbris teh elementov firme iz sodnega registra) pa ni utemeljen.
ZPP člen 338, 338/1, 358, 358-4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 39.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enote
Ker je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.