ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP (1977) člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, za odločbo sodišča prve stopnje pa tožnik oz. predlagatelj. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
Spremenjena okoliščina, ki je nastala s prostovoljno izpolnitvjo zahteve po začasni odredbi in takšna, ki bi lahko imela za posledico razveljavitev začasne odredbe.
avtorski honorar - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Tožeča stranka, kot organizacija avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, ima za uveljavljanje avtorskih pravic za javno predvajanje neodrskih glasbenih del pri toženi stranki pravno podlago v pogodbi s toženo stranko, ki temelji na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Pravilniku o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del (Ur. l. RS, št. 65/93). Slednji se uporablja tudi po uveljavitvi ZASP po izrecni določbi 2. odstavka 189. člena ZASP.
Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Če dolžnica, kljub opozorilu na posledice, na narok ne pristopi in tudi ne navede opravičljivega razloga za izostanek, ji sodišče lahko izreče denarno kazen.
ZD člen 14, 15, 14, 15. ZDEN člen 74, 74/2, 78, 78/1, 74, 74/2, 78, 78/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja
Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. V kolikor zapustničin mož ni imel potomcev njegovo premoženje na podlagi vstopne pravice dedujejo starši, oziroma v primeru njihove smrti bratje in sestre in njihovi potomci.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško (1996) člen 10, 10/1, 10/4.
spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo - napačna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo komunalne storitve - odvoz smeti
V postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeno sodišče pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne more več preizkusiti. Zato da bi se postopek čim prej končal, se mora dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.
Čeprav drži obdolženčeva pritožbena navedba, da je voznik nasproti vozečega vozila vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pritrditi njegovim nadaljnjim navedbam, da je s tem podan soprispevek nasproti vozečega vozila k nastanku te nesreče.
Če vloži zagovornik na glavni obravnavi očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodečega senata, predsednika in podpredsednika sodečega sodišča in višjega sodišča ter posluječega okrožnega državnega tožilca, pred tem pa je bila zahteva za izločitev drugih zagovornikov že zavrnjena, je takšno ravnanje zavlačevanje kazenskega postopka, zaradi česar je bila upravičeno izrečena denarna kazen.
Sodišče prve stopnje potem, ko je med dvema sodnima izvedencema cestno-prometne stroke prišlo do nasprotja, ni tega razčistilo s ponovnim zaslišanjem obeh sodnih izvedencev ali s soočenjem niti ni odredilo drugega sodnega izvedenca. Razen tega pa tudi ni zaslišalo oškodovanca kot priče. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Dejavnost graničarja med služenjem vojaškega roka ni mogoče uvrstiti med nevarne dejavnosti, pa čeprav je tožnik službo opravljal v zimskih razmerah na nadmorski višini preko 1000 m in bil izpostavljen snegu in mrazu.
ZPP (1977) člen 151, 368, 151, 368. ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1, 173, 174, 177, 177/3, 195, 195/1.
stroški postopka - izvedensko mnenje
Izdatek za izdelavo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je tožnik oblikoval odškodninski zahtevek, ne predstavlja gmotne škode, ki bi jo tožena stranka bila dolžna povrniti na podlagi določb 1. odst. 195. člena ZOR. Stroškov, ki jih je imel tožnik s pridobitvijo izvedeniškega mnenja, tudi ni mogoče obravnavati kot strošek postopka v smislu 151. člena ZPP/77. Ta izdatek bi lahko izjemoma obravnavali kot strošek postopka le v primeru, če bi obe pravdni stranki soglašali, da se to mnenje uporabi v postopku.
izvršba na plačo - nalog - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Dolžnik lahko zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti. Namen določb 2. in 3. odst. 133. čl. ZIZ je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, zato bi moral delodajalec kot dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču zadržke, zaradi katerih ni mogoče odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oškodovanec - vzročna zveza
Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je treba natančno raziskati vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, saj te okoliščine lahko predstavljajo enega od več pravno relevantnih vzrokov. Višina odškodnine: 500.000,00 SIT (TB: 50.000,00 SIT, STRAH: 200.000,00 SIT, ZŽA: 250.000,00 SIT)
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 94, 94/8, 94/9. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1. SKPG/93 člen 35, 35/4. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR člen 106, 106/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika - soglasje - dokončnost sklepa o razporeditvi - znižanje plače - ničnost in izpodbojnost
1. Če je znižanje plače posledica razporeditve, tožnik ne more ločeno uveljavljati plačila razlike plače, če ni zahteval sodnega varstva zoper dokončen sklep o razporeditvi. 2. Določba kolektivne pogodbe, ki govori o tem, da je razporeditev sindikalnega zaupnika, h kateri ni dal soglasja sindikat, brez pravnega učinka, določa sankcijo izpodbojnosti, ki jo je mogoče uveljavljati po postopku in v rokih, določenimi z delovnopravnimi predpisi (tj. z ugovorom oz. zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o razporeditvi).
Tožnik - delavec ni upravičen do odškodnine zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, če je takoj po prenehanju delovnega razmerja ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvajalo z isto dejavnostjo.