ZIZ člen 291, 291. ZPP člen 39, 39/2, 39, 39/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 56, 56/1, 56/2, 56/3.
izvršitelj - oprava izvršbe - odmera - obresti
Zahtevek za izterjavo zakonskih zamudnih obresti je zaradi umika predloga za izvršbo glede glavnice, postal zahtevek, ki se je v nadaljevanju izvršilnega postopka izterjeval kot glavni zahtevek. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZPP pa se v takšnem primeru obresti kot glavna terjatev upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta oz. terjatve, zato je treba ceno izvršiteljske storitve odmeriti od obresti. V skladu z določbo 56. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju POSI; Ur. l. RS št. 32/99) mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe brez odlašanja sestaviti pisno poročilo za sodišče, v katerem mora natančno specificirati stroške, ki so nastali z opravo posameznih dejanj izvršbe. POSI izvršitelju ne nalaga, da mora sodišču predložiti tudi rubežni in cenilni zapisnik o opravljenem rubežu, zato priznanja stroškov za opravo rubeža ni mogoče pogojevati s predložitvijo omenjenega zapisnika.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel - pogodba namesto razlastitve - grožnja in sila - časovna omejitev
Predpostavka za vračanje premoženja po 5. členu ZDen je poleg pogodbe, sklenjene zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika države oziroma oblasti, tudi sklenitev pogodbe v časovnih mejah, ki jih določata 3. in 4. člen ZDen, to je v času veljavnosti tam zajetih predpisov.
Spremenjena okoliščina, ki je nastala s prostovoljno izpolnitvjo zahteve po začasni odredbi in takšna, ki bi lahko imela za posledico razveljavitev začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče, glede na zavzeto pravno stališče ustavnega sodišča o nudenju posestnega varstva močnejši, dejanski posesti v primeru, kadar tej konkurira zakonita posest ter glede na obvezno upoštevanje ustavnih pravic pravdnih strank, tudi v postopkih zaradi motenja posesti, ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je imela toženka že pred zatrjevanim motilnim dejanjem dejansko oblast nad stanovanjem, dočim je tožnik kot dedič po členu 73 ZTLR postal posestnik stanovanja šele v trenutku očetove - zapustnikove smrti. Posestno varstvo je namreč naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi. S tem pa, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Proti tožencu je bila opravljena izvršba v korist osebe, ki ni stranka te pravde, to pa ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek. Tožnik, ki je umaknil tožbo, mu je tako dolžan povrniti pravdne stroške.
Izpodbijana sodba nima obrazložitve. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih. Opisana pomanjkljivost, zaradi katere se sodba ne da preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Glede na to, da se izvršitelj s spisom ni seznanil, do nagrade po navedeni postavki tar. št. 11 Pravilnika ni upravičen, tudi če je spis že vpisal v evidenco.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja otrok
Toženec, ki je otrokom nudil dobrine, ki jih tožba opredeljuje kot otrokove potrebe, je s tem svojo roditeljsko obveznost vsaj deloma izpolnil. Za to obdobje (od vložitve tožbe do izdaje sodbe) mora sodišče navedeno upoštevati pri določitvi prispevka, ki ga je dolžan plačati za preživljanje.
Kršitev osebnostne pravice do časti in dobrega imena je lahko storjena tudi na način, ko nekdo drugemu odredi, ta drugi pa potem dejansko prebere pred večjim številom zbranih sodelavcev in novinarjev zapisane očitke nasproti tretjemu, ki zanj predstavljajo žavljio obdolžitev. Zaradi take kršitve je utemeljen tožbeni zahtevek po objavi sodbe.
ZVCP plačila stroškov za preizkus alkoholiziranosti ne pogojuje s postopkom za prekrške zoper kršitelja, temveč mora udeleženec v cestnem prometu te stroške plačati že, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon. ZVCP torej za odločanje o nastalem pravnem razmerju ni izključil sodne pristojnosti, zato gre za civilno zadevo, o kateri je pristojno odločati sodišče, ki je tožbo zavrglo.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/3, 291, 38, 38/2, 38/3, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - oprava izvršbe - vpis
Ker je sodišče izvršbo ustavilo, saj upnik ni založil predujma za stroške izvšitelja, izvršitelju ne gredo stroški za vpis v evidenco. Po tarifni št. 11 gre izvršitelju plačilo za seznanitev s spisom in za vpis v evidenco. Če izvršitelj ni spisa dobil, zgolj vpis za evidenco nima posledice, da bi lahko obračunal stroške po tarifni številki 11.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja - pravica do odkupa stanovanja
V primerih, ko pride do razveze zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice, in to po uveljavitvi SZ, je za presojo,kdo je privatizacijski upravičenec za stanovanje, pomembna rešitev vprašanja, kako sta se bivša zakonca sporazumela, kdo od njiju (p)ostane najemnik stanovanja oziroma koga določi kot najemnika sodišče - ali v posebnem nepravdnem postopku ali pa, kot v tem primeru, v pravdnem postopku z reševanjem predhodnega vprašanja.
ZOR člen 451, 451. ZGD člen 394, 456. ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1, 81, 81/5, 205, 205/2, 205/2-3, 208, 208/1.
prenehanje pravne osebe - pravno nasledstvo
Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke.
motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - začasna odredba
Čeprav je motenje posesti ugotovljeno, ni mogoče nuditi posestnega varstva z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, če to varstvo ni v nikakršnem sorazmerju s škodo, ki je posestniku nastala. Pogoji za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi motenja posesti po ZPP niso enaki pogojem za izdajo začasne odredbe po ZIZ. Določba 427. člena ZPP je specialna določba, ki se na ZIZ sklicuje le glede vrste začasnih odredb. Tudi glede začasne odredbe izdane po ZPP pa je mogoče predlagati, naj jo sodišče odpravi, če so se okoliščine od njene izdaje spremenile, tako da ni več potrebna.
ZLPP člen 3, 3/3, 48a, 48a-10, 48c, 48c-10. ZGD člen 169, 169/1. ZPod člen 85, 85/1, 86, 86/1, 86/2.
delniška družba (d. d.) - ustanovitev delniške družbe - lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetja z družbenim kapitalom - družbeni kapital - oškodovanje družbene lastnine - domneva oškodovanja družbene lastnine - postopek revizije - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - rešitev predhodnega vprašanja
Osnovna glavnica je pojmovno nekaj drugega, kot pa premoženje družbe, kar ob ustanovitvi sicer predstavlja stvarni in denarni vložek ustanovitelja. Osnovna glavnica je praviloma stalna kategorija, saj je razdeljena na delnice. Eventualna sprememba osnovne glavnice pomeni istočasno spremembo vrednosti delnic, ali pa spremembo njihovega števila. Zato je odločitev o spremembi osnovne glavnice odvisna od ustanoviteljev (delničarjev), ne pa od računovodskih predpisov kot je to zmotno zaključila tožena stranka v poročilu.
Stvarni vložek ustanovitelja K. d.d., ki ga sestavljajo zemljišča, gradbeni objekti in oprema, predstavlja premoženje tožeče stranke, oz. njena sredstva. Vrednost premoženja oz. sredstev pa se ugotavlja tudi po računovodskih predpisih, ki predpisujejo njihovo revalorizacijo. Ker sta osnovna glavnica in sredstva družbe dve različni kategoriji, obveznost revalorizirati (povečati) vrednost zemljišč, gradbenih objektov in opreme, ne pomeni istočasno tudi obveznosti revalorizirati (povečati) osnovno glavnico. Zato je zmoten zaključek, da bi se vrednost osnovne glavnice tožeče stranke morala povečati vsakokrat, ko bi se morala povečati vrednost njenih zemljišč, gradbenih objektov in opreme, zaradi revalorizacije in to v enakem obsegu.
Družbeni kapital je po določbi tretjega odstavka 3. člena ZLPP razlika med vrednostjo sredstev podjetja (aktive) ter vrednostjo obveznosti podjetja. V konkretnem primeru pa je tožena stranka nepravilno izenačila vrednost sredstev z vrednostjo družbenega kapitala, ne da bi odštela obveznosti, ki bi verjetno tudi morale biti revalorizirane. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v navedenem poročilu tožene stranke ni ugotovitev o tem, ali res ni bila upoštevana revalorizirana vrednost družbenega kapitala pri prodaji paketa delnic tožeče stranke, kar pa je odločilno. Da je bila kupnina (v višini 422.694.000,00 SIT) za paket delnic, ki jih je K. d.d. prodal dne 30. 11. 1992 družbi KX d.d., primerna in da ni prišlo do oškodovanja družbenega premoženja zaradi prodaje le-teh, pa izhaja iz sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 12. 1996 in z dne 5. 3. 1997, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo, opr. št. I Cpg 355/97 z dne 4. 6. 1997. Z njima je bil zahtevek Družbenega pravobranilca RS, da je prodajna pogodba za paket delnic tožeče stranke med kupcem in prodajalcem nična, pravnomočno zavrnjen, prav tako pa je bil pravnomočno zavrnjen podredni zahtevek, s katerim je bilo zahtevano, da mora KX d.d. plačati K. d.d. znesek 354.106.550,00 SIT. Izid te pravde torej predstavlja v tem sporu rešitev predhodnega vprašanja o tem ali je podana domneva oškodovanja družbene lastnine zaradi neupoštevanja revalorizirane vrednosti družbenega kapitala pri prodaji tožeče stranke (10. točka 48.a člena ZLPP).
avtorski honorar - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Tožeča stranka, kot organizacija avtorjev za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, ima za uveljavljanje avtorskih pravic za javno predvajanje neodrskih glasbenih del pri toženi stranki pravno podlago v pogodbi s toženo stranko, ki temelji na Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Pravilniku o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del (Ur. l. RS, št. 65/93). Slednji se uporablja tudi po uveljavitvi ZASP po izrecni določbi 2. odstavka 189. člena ZASP.
ZD člen 14, 15, 14, 15. ZDEN člen 74, 74/2, 78, 78/1, 74, 74/2, 78, 78/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja
Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. V kolikor zapustničin mož ni imel potomcev njegovo premoženje na podlagi vstopne pravice dedujejo starši, oziroma v primeru njihove smrti bratje in sestre in njihovi potomci.
Čeprav se postopek za znižanje preživnine začne le na predlog (tožbo) prizadetega, kot izhaja iz citiranega 5. odstavka 132. člena ZZZDR, pa mora sodišče ugotoviti tudi zatrjevane spremenjene okoliščine na drugi strani, konkretno torej tudi zatrjevane višje življenjske potrebe toženih strank. Temu pa sledi le še presoja pravne narave, ali ugotovljene spremenjene okoliščine - nezaposlenost tožnice in zvišane življenjske potrebe toženk - terjajo predlagano znižanje preživnine, pri čemer je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da mora za delo sposobna tožnica, pa čeprav nezaposlena, še naprej prispevati za preživljanje svojih dveh hčera, katerih življenjske potrebe so se od določitve dalje zvišale, sodno določeno in valorizirano preživnino. Na podlagi povedanega se torej kot zmotno izkaže pritožbeno stališče, da bi sodišče v obravnavanem postopku moralo ponovno presoditi o možnostih vsakega izmed staršev v zvezi z preživljanjem otrok ter o vplivu teh možnosti na višino preživnine, kar je to predmet pravdnega postopka za določitev preživnine.