Ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, ki bistveno spreminja obseg zapuščine, mora sodišče na novo pridobiti dedne izjave. Če pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju, s katerim je bilo novo premoženje dodeljeno dediču iz prvega sklepa, brez da bi se ugotavljala volja dedičev glede novega premoženja, ne vložijo vsi prizadeti dediči, se učinki vložene pritožbe raztezajo na vse prizadete dediče, saj so do delitve zapuščine dediči enotni sosporniki.
ZIZ člen 34, 34/3, 42, 42/4, 34, 34/3, 42, 42/4. ZPP člen 355, 355.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vročitev sklepa - potrdilo o izvršljivosti
Podatki v spisu zaenkrat kažejo, da obstaja dvom o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi. Zato bo moralo sodišče prve stopnje pred ponovnim odločanjem o ugovoru dolžnice odločiti o njenem predlogu za razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
zavarovalna pogodba - ugotavljanje vsebine tujega prava
Po določbi 254. člena ZPIZ lahko pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavljajo le osebe, ki so bile pri slovenskem nosilcu zavarovanja nazadnje zavarovane. Zato je za pridobitev pravice do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl v Bosni in Hercegovini kot pripadnik tuje vojske, potrebno najprej ugotoviti, ali je bi zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ali pa je bil obvezno zavrovan v BiH. Ker gre za spor z mednarodnim elementom, mora sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 12. členom ZMZP ugotoviti vsebino tujega prava.
Ker ZPPSL izrecno dopušča pobot, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje. Zakon v 2. odst. 117. čl. izrecno dopušča pobot in določa celo manj stroge pogoje za prenehanje terjatve s pobotom kot 336. čl. ZOR. Če pa je pobotanje samo del transakcije in je sklenjeno zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje terjatve, je celotna transakcija (pobotanje in pravno dejanje, ki je bilo zato sklenjeno) izpodbojna, če so seveda podane zakonske predpostavke po 125. čl. ZPPSL.
sodna pristojnost - upravni postopek - prisilna izterjava - terjatev, nastala v upravnem postopku
Glede na prehodne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1999 - ZUP/99, je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo denarne terjatve, nastale v upravnem postopku, saj je bil predlog za izvršbo vložen še pred uveljavitvijo ZUP/99.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi najprej navedlo, da je obtoženkin zagovor prepričljiv, da je dogodke opisala popolno in da je njen opis logičen. Ob zaključku sodbe pa je napisalo, da obtoženkin zagovor ni prepričljiv v zadostni meri. Sodišče prve stopnje je glede odločilnega dejstva, torej ali je obtoženka storila kaznivo dejanje s sostorilci, v razlogih sodbe prišlo samo s seboj v precejšnje nasprotje, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Poleg tega pa sodba tudi ni zavzela zaključkov o odločilnih dejstvih in torej nima razlogov s tem v zvezi.
V predlogu za izvršbo navedena zastavna listina ni sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, zato tudi ni izvršilni naslov v smislu določbe 3. tč. 2. odstavka 17. čl. ZIZ. Prav tako pa ne predstavlja verodostojne listine iz 2. odst. 23. čl. ZIZ.
postopek za določitev odškodnine - razlastitev zemljišča
V primeru, da sodišče določi odškodnino po kriterijih, ki veljajo za nezazidana stavbna zemljišča, razlaščenec načeloma ni upravičen do dodatne odškodnine v zvezi z rastjem na zemljišču.
Upravljanja kabelskega sistema za dobavo radijskih in televizijskih signalov ni mogoče uvrstiti v kategoriji stvari ali stvarne služnosti. Zato ni predmet sodnega varstva v sporu zaradi motenja posesti.
Po 3. odst. 34. čl. ZIZ je mogoče dovoliti spremembo izvršbe z novimi sredstvi izvršbe poleg že dovoljenih in z novimi sredstvi izvršbe namesto že dovoljenih.
KZ člen 39, 325, 325/1, 325/1-2, 39, 325, 325/1, 325/1-2.
stranska kazen - določitev kazni
Če sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je vinjena obtoženka to pot prvič kršila cestno prometne predpise, izreče stransko kazen po 39. čl. KZ v maksimalnem trajanju, pa se pri tem sklicuje na ekvivalentno zakonodajo v Evropi in na sedaj veljavni zakonodajnosti cestnega prometa, 39. čl. KZ pa označi za neživljenjski in preživeti, je stranska kazen izrečena v predolgem trajanju.
ZIZ člen 41, 41/3, 41, 41/3. ZPP člen 69, 69/4, 69, 69/4.
sporazum o krajevni pristojnosti
Tožeča stranka oziroma upnik mora predložiti listino o sporazumu glede krajevne pristojnosti k tožbi oziroma k predlogu za izvršbo. Če je ne predloži, sodišče njenega kasnejšega ugovora krajevne nepristojnosti (zaradi sporazuma) ne more več upoštevati.
ZPP (1977) člen 252, 354, 354/1, 252, 354, 354/1. ZDSS člen 5, 5-1, 5-1-1, 5, 5-1, 5-1-1.
socialni spor - invalidsko zavarovanje - postopek - bistvena kršitev določb postopka
Socialni spor ni klasična pravda po ZPP, pač pa meritorno sojenje o zakonitosti odločitev iz predsodnega postopka. Ni zakonske ovire, da dejanskega zdravstvenega stanja v teh sporih ne bi bilo mogoče dodatno ugotavljati z dopolnilnimi mnenji oz. obrazložitvami invalidskih komisij. Tako kot vsi drugi izvedeniški organi so dolžne tudi te komisije izvedenska mnenja podajati po pravilih medicinske znanosti in stroke. Navedbe, da gre za organe tožene stranke in da sodba že zaradi tega ne bi smela temeljiti na njihovih mnenjih, niso utemeljene in tako tudi ne smiselno uveljavljana kršitev 1. odstavka 354. člena ZPP/77. Že po 252. členu ZPP je namreč mogoče izvedensko delo poleg stalnim sodnim izvedencem, zaupati tudi posebnim zavodom za določene vrste izvedenstva.
ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2, 254/3, 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2, 254/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 75, 75/3, 75, 75/3.
1. Upravičenec (otrok zavarovanca), ki je prvi izbral pristojno skupnost, na območju katere druge republike bivše SFRJ, zaradi priznanja družinske pokojnine, s to svojo izbiro ni prekludiral drugih upravičencev, konkretno vdove. Vdova ima po izpolitvi pogojev za družinsko pokojnino po možu pravico izbrati drugega nosilca zavarovanja iz območja bivše SFRJ, od tistega, ki sta ga izbrala otroka, ob uveljavitvi družinske pokojnine po očetu. 2. 2. odst. 254. čl. ZPIZ eksplicitno določa pogoje za osebe, ki lahko pri ZPIZ-u uveljavijo pravico do starostne, invalidske ali družinske pokojnine. Tožnica ne izkazuje že prvega pogoja, torej, da bi bila državljanka RS, poleg tega pa njen pokojni mož pretežnega dela svoje zavarovalne dobe ni prebil na območju ZPIZ-a, zato ne izpolnjuje pravice do družinske pokojnine.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Gp 164/97-11 z dne 7.6.1999, je pravnomočna in izvršljiva. To dokazuje klavzula pravnomočnosti na sodbi, za katero dolžnica ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ. Ugovorni razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Za razliko od neto honorarja, ki predstavlja čisti dohodek avtorju brez odbitkov, terja tožnica v tej pravdi izplačilo bruto honorarja. To pomeni, da bo plačilo javnih dajatev bremenilo tožnico in ne naročnika kot toženo stranko, ki bo seveda temu ustrezno, prilagodil obračun avtorskega honorarja.
Soposest stvari in posest služnosti sta različni vrsti posesti. Imata namreč različen objekt: pri soposesti stvari gre za situacijo, ko na isti stopnji posesti isto stvar poseduje več oseb, pri posesti služnosti pa ne gre za posest stvari, marveč za posest pravice in se giblje v mejah dejanske uporabe nepremičnine drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posestnik služne stvari in posestnik služnosti zato nista soposestnika.
Če upnik sporoči sodišču, da je dolžnik poravnal terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, sodišče le ustavi postopek, pri tem pa ne razveljavi sklepa o izvršbi.