Po določbi 4. odst. 416. člena ZGD imajo družbeniki (če ni z družbeno pogodbo drugače določeno) pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Te prednostne pravice ni, če je kupec družbenik.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Če je med zakoncema (zunajzakonskima partnerjema) spor o deležih na nepremičnini, katere solastnik je tretja, v pravdi nezajeta oseba, katere delež pa tudi ni določen, se spor med zakoncema ne more rešiti, dokler delež tretje osebe ni določen. Zato mora tudi ta biti pritegnjena v pravdo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - zaščitena kmetija
Po določbi 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR; Ur. l. SRS, št. 14/89) je zakonec legitimiran izpodbijati veljavnost pravnega posla, s katerim je drugi zakonec razpolagal tudi z deležem skupnega premoženja prvega zakonca. Sporni posel je v takšnem primeru izpodbojen v celoti. Vendar pa je sodišče pri odločanju vezano na postavljen tožbeni zahtevek. Ker tožnica ni zahtevala razveljavitve pogodbe v delu, ki naj bi predstavljal delež skupnega premoženja njenega pokojnega moža, ampak je v tem delu zahtevala le ugotovitev, da sporno premoženje sodi v zapuščino, sodišče pogodbe o dosmrtnem preživljanju v tem delu ni moglo in smelo razveljaviti.
stečajni postopek - sodni register - pravni interes
Zakon o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) v 30. členu dopušča ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti v roku dveh mesecev od vročitve sklepa, med drugim tudi v primeru, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in založen predujem za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 93. člena ZPPSL. Že navedeni dopustni ugovorni razlog zato dopušča možnost začetka stečajnega postopka, čeprav je bil izdan v registrskem postopku sklep o začetku postopka družbe po uradni dolžnosti. Že zato ni mogoče dolžniku odreči pravnega interesa za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ne da bi stečajni senat ugotovil, v kakšni fazi je postopek izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti.
prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje
1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči.
Posledica iz 3. odst. 38. člena ZIZ je predvidena le za primer, da upnik predujma za stroške ne plača v postavljenem roku, ne pa tudi za primer, da sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
V skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic je dopustna tudi taka oblika razgovora z otrokom, da ga po sodnikovem naročilu in namesto njega opravi center za socialno delo.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe), je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet).
ZIZ člen 15, 16, 16-1, 291, 15, 16, 16-1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
izvršitelj - opravljanje izvršbe - odmera
Sodišče prve stopnje je za odmero cene izvršiteljske storitve kot vrednost terjatve pravilno upoštevalo le vrednost glavnega zahtevka.
KZ člen 221, 221/1, 256, 256/3, 221, 221/1, 256, 256/3.
prikrivanje - ponarejanje listine
Čeprav ni dvoma, da so lahko v ravnanju storilca, ki kupi ukradeno listino zato, da bi jo kasneje po vstavitvi svoje fotografije uporabil kot svojo, podani znaki tako kaznivega dejanja prikrivanja po prvem ali drugem odst. 221. čl. KZ, kakor tudi kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odst. 256. čl. KZ, pa se v obravnavanem primeru ni mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da so v ravnanju obdolženca podani tudi zakoniti znaki kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odst. 221. čl. KZ že s tem, ker je kupil tujo potno listino dobro vedoč, da je legalno do nje mogoče priti samo preko pristojne upravne enote. Ob povedanem je namreč obdolženec ves čas postopka trdil, da mu ni bilo znano, na kakšen način je prodajalec tuje potne listine do nje prišel. Sodišče druge stopnje je v tem delu zato ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obdolžencu za kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odst. 221. čl. KZ izreklo oprostilno sodbo.
ZOR člen 939, 939/1, 939, 939/1. ZOZP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
zavarovanje - prehod terjatve - regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice
Zavarovalnica A lahko regresni zahtevek napram povzročitelju prometne nesreče vtožuje na različnih pravnih podlagah. Vrnitev zneska odškodnine, izplačane na temelju kasko zavarovanja, sklenjenega pri njej, lastniku vozila, ki ga je vozil povzročitelj vozila, zato pravilno zahteva na podlagi 1.odstavka 939.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78). Vrnitev odškodnine, izplačane zavarovalnici B, ki je svojemu zavarovancu (drugemu udeležencu v prometni nezgodi) odškodnino izplačala na temelju kasko zavarovanja, pa zavarovalnica A pravilno zahteva od tožene stranke na temelju obveznega zavarovanja, in sicer na podlagi 2.odstavka 7.člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94) in 3.odstavka 3.člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 95, ker je tožena stranka v času prometne nesreče vozila pod vplivom alkohola. Ker je regresni zahtevek zavarovalnice A v zvezi z izplačilom na temelju obveznega zavarovanja po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti omejen do višine dvanajstih povprečnih mesečnih neto plač v RS, zavarovalnica pravilno zahteva vrnitev zneska le do te višine, regresni zahtevek v zvezi z izplačilom na temelju kasko zavarovanja pa v celotnem izplačanem znesku, saj ta s splošnimi pogoji ni omejen.
Ker se dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova spušča v sam obstoj terjatve, na navaja pa kakšne okoliščine, ki bi preprečevala izvršbo, je njegov ugovor neutemeljen.
spor majhne vrednosti - nova dejstva - ugovor zastaranja
Po členu 453 ZPP se ne upoštevajo le tista dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP. Tožena stranka je ugovor zastaranja terjatve podala v pripravljalni vlogi, podani skladno s 3. odst. 452. člena ZPP, ki je sodišče prve stopnje ni presojalo. Pri tem gre opozoriti, da ugovor zastaranja ni novo dejstvo, saj je zapadlost računa in datum začetka stečajnega postopka nad toženo stranko sodišču znan. Gre le za materialnopravni zaključek zastaranja, glede katerega presoja je odvisna od v tem postopku že prej znanih dejstev.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - neutemeljen ugovor - izvršba na nepremičnine
Dolžnica upnikove terjatve ni izpolnila, v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pa ne navaja nobenega pravnoupoštevnega razloga, zaradi katerega tega ne bi bila dolžna storiti, zato je njen ugovor neutemeljen. Izvršba na dolžnikov solastninski delež na nepremičnini je dopustna, ker je dopustna prodaja idealnega deleža nepremičnine. Če bi bilo na tak način poseženo v pravice tretjih, imajo tretji vse možnosti, da izvršbo preprečijo s samostojnim ugovorom (64.člen ZIZ).
ZIZ člen 38, 38/5, 291, 292, 38, 38/5, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1.
izvršitelj - oprava izvršbe - potrebni stroški
Ker je izvršiteljica zarubljene predmete pustila v hrambi pri dolžniku, strošek za storitev podjetja X d.o.o. iz naslova posredovanja in pomoči pri rubežu ni bil potreben za opravo izvršbe.
izvenzakonska skupnost - dokazna ocena - zakonita dedna pravica
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (2. odst. 10. čl. ZD in 12. čl. ZZZDR), kar pomeni, da se po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema. Skupnost mora imeti svoj zunanji izraz (ki se kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti) kot tudi notranje (čustveno) razmerje, skratka v očeh okolja (prijatelji, sosedje ipd.) veljata partnerja kot mož in žena. Na vprašanje, ali je obstajala takšna skupnost, pa je treba odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega razmerja. Pravna posledica izvenzakonske skupnosti je tudi dedna pravica po 2. odst. 10. čl. ZD.
Če pride do poplave vode zaradi izlitja vode v stanovanju, je lastnik stanovanja iz katerega to izvira, odškodninsko odgovoren tistemu, ki mu je nastala škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL44967
URS člen 156, 156. ZPP člen 13, 206, 13, 206.
prekinitev postopka
Člen 156 Ustave RS sodišču nalaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem le za primer, ko samo sodišče meni, da je zakon, ki bi ga navedeni odločitvi uporabili, protiustaven in torej ne za primer, kakršen je obravnavani, ko le stranka postopka tako meni.
Pritrditi je treba pritožbeni navedbi, da terjatev tožeče stranke do tožene stranke ni zastarana, ker ne predstavlja terjatve iz 1. točke 1. odst. 378. čl. ZOR, torej terjatve dobavitelja za dobavo vode za potrebe gospodinjstva, za katero je predpisan enoletni zastaralni rok. Prvostopno sodišče je spregledalo ali zanemarilo odločilno dejstvo, da vtoževane terjatve ne uveljavlja dobavitelj, pač pa na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju tožeča stranka kot upravnik, ki (smiselno) zatrjuje, da ona poravna za več stanovanjsko hišo izstavljen račun za vodo, nato pa plačani znesek po dogovorjenem ključu razdeli med uporabnike stanovanj. Pravno gledano je zato treba pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, ki je podlaga obveznosti tožene stranke kot etažne lastnice, opredeliti kot pogodbo o naročilu po 749. čl. ZOR, samo terjatev tožeče stranke pa kot terjatev prevzemnika naročila po 759. čl. ZOR, za katero velja splošni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.