Kadar gre za spor v zvezi z dejavnostjo stranke, ki je samostojni podjetnik, zanjo ne veljajo taksne oprostitve po 13. členu ZST, ampak prihaja v poštev uporaba 6. odst. 168. čl. ZPP, ker gre za fizično osebo, ki je gospodarski subjekt.
Nezaključena dela postavljanja odbojne ograje po sredini odstavnega pasu so brez dvoma zahtevala ustrezno signalizacijo, ki je, kot je razvidno iz podatkov spisa, ni bilo.
ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 3, 3/1, 3/2, 4. ZPP člen 152, 152.
izterjava neplačane takse - taksni zavezanec
Z zakonom predpisane sodne takse mora plačati tisti, ki opravi posamezno dejanje v postopku. O tem, kdo je dolžan nositi stroške postopka, ki so nastali nasprotni stranki in jih je ta predhodno založila, odloči sodišče prve stopnje v skladu z načelom uspeha v postopku. Navedena odločitev pa ne vpliva na obveznost tožene stranke, da sodišču poravna svojo taksno obveznost.
ZIZ člen 15, 40, 15, 40. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
nepopolna vloga - pritožba - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - obravnava
Sodišče mora stranko obvestiti, da poizvedbe, ki jih je predlagala zaradi ugotovitve naslova in podatkov o zaposlitvi nasprotne stranke niso bile uspešne, in ji določiti rok, da predlaga nove ukrepe, ne pa ustaviti postopka že zato, ker je bil rezultat poizvedb o naslovu enak naslovu, ki ga je sporočila stranka in se je zanj že izkazalo, da na njem druga stranka ne prebiva. Ker sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo tako, stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, to pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke - delodajalca za neizkoriščene dni letnega dopusta, če delavka ni vložila zahteve za izrabo letnega dopusta pri delodajalcu. Šele, če tožena stranka njeni zahtevi za uveljavljanje celotnega letnega dopusta ne bi ugodila, bi protipravno ravnala in s tem kršila njeno pravico do letnega dopusta, saj pravica do števila dni letnega dopusta ni denarna terjatev, zato je sodno varstvo dopustno le, če je delavka uveljavljala varstvo pravice najprej pri toženi stranki.
V časopisnem članku zasebni tožilec obtožencema očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Ker v obtožbi zasebni tožilec sploh ni naveden, pritožbeno sodišče zaključuje, da zato niso bile kršene njegove osebne ali premoženjske pravice in zato nima pravnega interesa. Zato je tekel postopek brez zahteve upravičenega tožilca in je sodišče druge stopnje sodbo v tem delu razveljavilo in zavrglo obtožnico.