Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - obrestne obresti
Iz vsebine verodostojne listine je razvidno, da upnik izterjuje tudi obresti od obresti. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če sodišče 1. stopnje ni ugotovilo točnega datuma storitve kaznivega dejanja, ko je sicer ugotovilo, da je šlo samo za en dogodek, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje.
V izreku izpodbijane sodbe se obtožencema očita le uporaba sile, ne pa vrsta poškodb, ki jih je v posledici tega utrpel. Ob obtožencema v celoti dokazani uporabi sile, z namenom, da bi od oškodovanca izsilila priznanje kaznivih dejanj, v pritožbah poudarjene razlike, razvidne iz zdravstvene dokumentacije, glede opisa poškodb, ki jih je oškodovanec utrpel za sam obstoj kaznivega dejanja niso odločilne.
Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi z okoliščino, ali je obstajal znak za omejitev hitrosti, prepričljivo utemeljilo in navedlo, na katere dokaze opira svojo odločitev. Zato je zaključek glede prekoračitve hitrosti utemeljen.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
Izpodbijana sodba vsebuje tako obrazložitev, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasni in sami s seboj v nasprotju, v nasprotju pa so tudi z listinsko dokumentacijo. Tudi izrek sodbe je popolnoma nejasen. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je bilo treba sodbo razveljaviti.
ZIZ člen 291, 292, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 6, 6.
izvršilni stroški - izvršitelj - stroški
Povračilo stroškov ovoja za spis, kuvert, poštnih stroškov ter kopij v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ni predvideno. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero izvršitelju priglašenih stroškov ni priznalo.
Če iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnik zahteval izplačilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, vendar pa tega svojega zahtevka ni opredelil po višini, temveč le opisno, ni pogojev za odmero stroškov po tar. št. 13/1.
ZZZPB člen 56, 56/1, 56/1, 56. Pravilnik o štipendiranju člen 25, 29, 25, 29.
štipendijska pogodba
Upravičenec lahko le eno leto prejema štipendijo v absolventskem stažu. Tudi če se absolventski staž podaljša zaradi materinstva, absolventu po preteku enega leta ni več mogoče izplačevati republiške štipendije.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/2, 53, 53/2, 41, 44, 44/2, 53, 53/2. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - izvršba - ustavitev izvršbe - izvršitelj
Odločitev o imenovanju izvršitelja dejansko pomeni nadaljevanje izvršbe s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, rubežem premičnin, saj za opravo izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih sodelovanje izvršitelja ni potrebno, kar pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje glede na stanje zadeve vsaj preuranjeno, saj ni izkazano, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovem žiro računu neuspešna.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - predlog za odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima rubljivih predmetov oz. da bi mu z rubežem premičnin povsem onemogočili nadaljno dejavnost, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0003642
ZPPSL člen 36, 36/2, 111, 111/2, 36, 36/2, 111, 111/2.
začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe - obrazložitev sklepa - pritožba - pravnomočnost
Odločitev sodišča prve stopnje je pravno pravilna, kljub navedbi napačne pravne podlage odločitve v obrazložitvi. Pravnomočen in za stranke zavezujoč postane namreč samo izrek sodne odločbe, ne pa tudi obrazložitev.
Kot dolžnik je bila v sklepu o izvršbi navedena Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki pa v času vložitve izvršilnega predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni več obstojala. Ugovor je vložila Republika Slovenija, ki pa v sklepu ni bila označena kot dolžnik, zato je njen ugovor nedovoljen.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 132, 132/2, 132, 132/2.
ustavitev izvršbe - naslov dolžnika - sporočitev dolžnikovega naslova - vročanje
Ker upnik tudi v okviru podaljšanega roka za pridobitev dolžnikovega naslova ni izpolnil zahtev sodišča, niti predlagal nobenih drugih dejanj za izsleditev dolžnika oz. uspešno opravo vročitve, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je upnikovo neaktivnost sankcioniralo z ustavitvijo izvršbe.
Nezaključena dela postavljanja odbojne ograje po sredini odstavnega pasu so brez dvoma zahtevala ustrezno signalizacijo, ki je, kot je razvidno iz podatkov spisa, ni bilo.
ZIZ člen 15, 40, 15, 40. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
nepopolna vloga - pritožba - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - obravnava
Sodišče mora stranko obvestiti, da poizvedbe, ki jih je predlagala zaradi ugotovitve naslova in podatkov o zaposlitvi nasprotne stranke niso bile uspešne, in ji določiti rok, da predlaga nove ukrepe, ne pa ustaviti postopka že zato, ker je bil rezultat poizvedb o naslovu enak naslovu, ki ga je sporočila stranka in se je zanj že izkazalo, da na njem druga stranka ne prebiva. Ker sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo tako, stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, to pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.