sojenje v nenavzočnosti - opravičen izostanek z glavne obravnave
Ker je bilo z dvema izvedencema zdravnikoma ugotovljeno, da je obdolženi kljub dokazanim težavam z zdravjem sposoben sodelovati na glavni obravnavi, sodišče 1. stopnje ni bilo dolžno upoštevati njegovega ponovnega opravičila iz istega razloga. Zato je smelo opraviti glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti.
Izpodbijana sodba vsebuje tako obrazložitev, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasni in sami s seboj v nasprotju, v nasprotju pa so tudi z listinsko dokumentacijo. Tudi izrek sodbe je popolnoma nejasen. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je bilo treba sodbo razveljaviti.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
ZPPSL člen 125, 125/1, 130, 130/1, 125, 125/1, 130, 130/1.
izpodbijanje pravnih dejanj - zastava
Sklenitev (in izpolnitev) zastavne pogodbe zaradi zavarovanja stare (že nastale) terjatve pomeni privilegiranje (naklanjanje ugodnosti), ki ga je mogoče izpodbijati.
Posledica uspešnega izpodbijanja ni ugotovitev, da je izpodbito pravno dejanje nično, ampak le ugotovitev, da je brez pravnega učinka proti stečajni masti.
V izreku izpodbijane sodbe se obtožencema očita le uporaba sile, ne pa vrsta poškodb, ki jih je v posledici tega utrpel. Ob obtožencema v celoti dokazani uporabi sile, z namenom, da bi od oškodovanca izsilila priznanje kaznivih dejanj, v pritožbah poudarjene razlike, razvidne iz zdravstvene dokumentacije, glede opisa poškodb, ki jih je oškodovanec utrpel za sam obstoj kaznivega dejanja niso odločilne.
Preizkusna doba določena v okviru pogojne obsodbe predstavlja predvsem odraz prognoze sodišča prve stopnje o bodočem pozitivnem vedenju obtoženca. Ta prognoza pa se nanaša na prognozo verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Ob večji stopnji verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja torej, če gre za slabšo prognozo, bo tako preizkusna doba daljša, seveda ob pravilno ugotovljenih in presojenih okoliščinah, ki opravičujejo izrek pogojne obsodbe.
Za presojo, ali je razlastitveni upravičenec dolžan plačati razlaščencu odškodnino za kmetijsko ali za nezazidano stavbno zemljišče, je odločilno stanje ob izdaji sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Razlaščenčevo zemljišče je v tem času že imelo status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi planskih aktov občine, zato je potrebno tudi odškodnino določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče.
Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - obrestne obresti
Iz vsebine verodostojne listine je razvidno, da upnik izterjuje tudi obresti od obresti. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Če iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnik zahteval izplačilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, vendar pa tega svojega zahtevka ni opredelil po višini, temveč le opisno, ni pogojev za odmero stroškov po tar. št. 13/1.
ZZZPB člen 56, 56/1, 56/1, 56. Pravilnik o štipendiranju člen 25, 29, 25, 29.
štipendijska pogodba
Upravičenec lahko le eno leto prejema štipendijo v absolventskem stažu. Tudi če se absolventski staž podaljša zaradi materinstva, absolventu po preteku enega leta ni več mogoče izplačevati republiške štipendije.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/2, 53, 53/2, 41, 44, 44/2, 53, 53/2. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - izvršba - ustavitev izvršbe - izvršitelj
Odločitev o imenovanju izvršitelja dejansko pomeni nadaljevanje izvršbe s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, rubežem premičnin, saj za opravo izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih sodelovanje izvršitelja ni potrebno, kar pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje glede na stanje zadeve vsaj preuranjeno, saj ni izkazano, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovem žiro računu neuspešna.
Kot dolžnik je bila v sklepu o izvršbi navedena Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki pa v času vložitve izvršilnega predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni več obstojala. Ugovor je vložila Republika Slovenija, ki pa v sklepu ni bila označena kot dolžnik, zato je njen ugovor nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0003642
ZPPSL člen 36, 36/2, 111, 111/2, 36, 36/2, 111, 111/2.
začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe - obrazložitev sklepa - pritožba - pravnomočnost
Odločitev sodišča prve stopnje je pravno pravilna, kljub navedbi napačne pravne podlage odločitve v obrazložitvi. Pravnomočen in za stranke zavezujoč postane namreč samo izrek sodne odločbe, ne pa tudi obrazložitev.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 132, 132/2, 132, 132/2.
ustavitev izvršbe - naslov dolžnika - sporočitev dolžnikovega naslova - vročanje
Ker upnik tudi v okviru podaljšanega roka za pridobitev dolžnikovega naslova ni izpolnil zahtev sodišča, niti predlagal nobenih drugih dejanj za izsleditev dolžnika oz. uspešno opravo vročitve, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je upnikovo neaktivnost sankcioniralo z ustavitvijo izvršbe.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - predlog za odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima rubljivih predmetov oz. da bi mu z rubežem premičnin povsem onemogočili nadaljno dejavnost, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
Kadar gre za spor v zvezi z dejavnostjo stranke, ki je samostojni podjetnik, zanjo ne veljajo taksne oprostitve po 13. členu ZST, ampak prihaja v poštev uporaba 6. odst. 168. čl. ZPP, ker gre za fizično osebo, ki je gospodarski subjekt.
ZIZ člen 15, 40, 15, 40. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
nepopolna vloga - pritožba - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - obravnava
Sodišče mora stranko obvestiti, da poizvedbe, ki jih je predlagala zaradi ugotovitve naslova in podatkov o zaposlitvi nasprotne stranke niso bile uspešne, in ji določiti rok, da predlaga nove ukrepe, ne pa ustaviti postopka že zato, ker je bil rezultat poizvedb o naslovu enak naslovu, ki ga je sporočila stranka in se je zanj že izkazalo, da na njem druga stranka ne prebiva. Ker sodišče v konkretnem primeru ni ravnalo tako, stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, to pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.