Če tožeča stranka v sporu majhne vrednosti ne pride na prvi narok, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi. Šteje se, da je bila tožeča stranka na določbi 455. in 456. čl. ZPP opozorjena, če je iz odredbe sodišča razvidno, da je bila vabljena in če je iz povratnice prav tako razvidno, da je vabilo za prvi narok v sporu majhne vrednosti s takšno vsebino prejela. Na samem vabilu za prvi narok je namreč že zapisano opozorilo po obeh gornjih določilih.
V izreku izpodbijane sodbe se obtožencema očita le uporaba sile, ne pa vrsta poškodb, ki jih je v posledici tega utrpel. Ob obtožencema v celoti dokazani uporabi sile, z namenom, da bi od oškodovanca izsilila priznanje kaznivih dejanj, v pritožbah poudarjene razlike, razvidne iz zdravstvene dokumentacije, glede opisa poškodb, ki jih je oškodovanec utrpel za sam obstoj kaznivega dejanja niso odločilne.
Izpodbijana sodba vsebuje tako obrazložitev, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasni in sami s seboj v nasprotju, v nasprotju pa so tudi z listinsko dokumentacijo. Tudi izrek sodbe je popolnoma nejasen. Zato je prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je bilo treba sodbo razveljaviti.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - obrestne obresti
Iz vsebine verodostojne listine je razvidno, da upnik izterjuje tudi obresti od obresti. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
plačilo odškodnine - zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča
Razlaščenec je upravičen prvenstveno do drugega enakovrednega zemljišča. Enakovredno zemljišče razlaščenčevemu pa ne more predstavljati parcela, ki meri kar 2561 m2, saj je bilo njemu v postopku odvzetih le 232,40 m2 istovrstnega zemljišča. Ker drugega enakovrednega zemljišča razlastitvena upravičenka nima, mu mora plačati odškodnino v denarju.
Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi z okoliščino, ali je obstajal znak za omejitev hitrosti, prepričljivo utemeljilo in navedlo, na katere dokaze opira svojo odločitev. Zato je zaključek glede prekoračitve hitrosti utemeljen.
ZOR člen 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1, 444, 444/1, 444/2, 444/3, 751, 751/1, 752, 752/1.
odstop terjatve - odstop terjatve v izterjavo - cesija
Resnični predmet zaupniškega odstopa terjatve je cesionarjevo ravnanje, ki naj poskrbi za to, da bo terjatev izterjana. To ravnanje pa mora biti v skladu s fiduciarno naravo mandata enako ravnanju dobrega gospodarstvenika oz. dobrega gospodarja.
Preizkusna doba določena v okviru pogojne obsodbe predstavlja predvsem odraz prognoze sodišča prve stopnje o bodočem pozitivnem vedenju obtoženca. Ta prognoza pa se nanaša na prognozo verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Ob večji stopnji verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja torej, če gre za slabšo prognozo, bo tako preizkusna doba daljša, seveda ob pravilno ugotovljenih in presojenih okoliščinah, ki opravičujejo izrek pogojne obsodbe.
Če iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnik zahteval izplačilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, vendar pa tega svojega zahtevka ni opredelil po višini, temveč le opisno, ni pogojev za odmero stroškov po tar. št. 13/1.
ZZZPB člen 56, 56/1, 56/1, 56. Pravilnik o štipendiranju člen 25, 29, 25, 29.
štipendijska pogodba
Upravičenec lahko le eno leto prejema štipendijo v absolventskem stažu. Tudi če se absolventski staž podaljša zaradi materinstva, absolventu po preteku enega leta ni več mogoče izplačevati republiške štipendije.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/2, 53, 53/2, 41, 44, 44/2, 53, 53/2. ZPP člen 431, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog
Od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0003642
ZPPSL člen 36, 36/2, 111, 111/2, 36, 36/2, 111, 111/2.
začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršbe - obrazložitev sklepa - pritožba - pravnomočnost
Odločitev sodišča prve stopnje je pravno pravilna, kljub navedbi napačne pravne podlage odločitve v obrazložitvi. Pravnomočen in za stranke zavezujoč postane namreč samo izrek sodne odločbe, ne pa tudi obrazložitev.
Kot dolžnik je bila v sklepu o izvršbi navedena Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki pa v času vložitve izvršilnega predloga in izdaje sklepa o izvršbi ni več obstojala. Ugovor je vložila Republika Slovenija, ki pa v sklepu ni bila označena kot dolžnik, zato je njen ugovor nedovoljen.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - izvršba - ustavitev izvršbe - izvršitelj
Odločitev o imenovanju izvršitelja dejansko pomeni nadaljevanje izvršbe s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, rubežem premičnin, saj za opravo izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih sodelovanje izvršitelja ni potrebno, kar pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje glede na stanje zadeve vsaj preuranjeno, saj ni izkazano, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovem žiro računu neuspešna.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 132, 132/2, 132, 132/2.
ustavitev izvršbe - naslov dolžnika - sporočitev dolžnikovega naslova - vročanje
Ker upnik tudi v okviru podaljšanega roka za pridobitev dolžnikovega naslova ni izpolnil zahtev sodišča, niti predlagal nobenih drugih dejanj za izsleditev dolžnika oz. uspešno opravo vročitve, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je upnikovo neaktivnost sankcioniralo z ustavitvijo izvršbe.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - predlog za odlog izvršbe - novo izvršilno sredstvo
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima rubljivih predmetov oz. da bi mu z rubežem premičnin povsem onemogočili nadaljno dejavnost, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
spor majhne vrednosti - vloga - rok za vložitev tožbe
Pripravljalna vloga v postopku v sporih majhne vrednosti, ki jo stranka vloži po izteku roka iz 452. čl. ZPP, se ne more upoštevati, kajti to bi pomenilo izničenje določbe 452. čl. ZPP. Člen 453. ZPP namreč izrecno določa, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, ne upoštevajo. Če pa stranka šele tekom pravdnega postopka izve, da gre za spor majhne vrednosti, pa začne rok iz 452. čl. ZPP teči od dneva, ko je za to izvedela.
Ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke - delodajalca za neizkoriščene dni letnega dopusta, če delavka ni vložila zahteve za izrabo letnega dopusta pri delodajalcu. Šele, če tožena stranka njeni zahtevi za uveljavljanje celotnega letnega dopusta ne bi ugodila, bi protipravno ravnala in s tem kršila njeno pravico do letnega dopusta, saj pravica do števila dni letnega dopusta ni denarna terjatev, zato je sodno varstvo dopustno le, če je delavka uveljavljala varstvo pravice najprej pri toženi stranki.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2.
odpravnina - razrešitev direktorja pred iztekom mandata
Delodajalec se lahko s pogodbo zaveže, da bo delavcu - direktorju, v primeru njegove predčasne razrešitve iz katerihkoli razlogov, izplačal odškodnino v višini dvanajstkratnika njegove zadnje bruto plače. Navedeno odškodnino mora izplačati tudi v primeru, če bi bil podan krivdni razlog za razrešitev direktorja (če je tako določeno v pogodbi).