Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.
Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21721
KZ člen 16, 16/3, 16, 16/3. ZKP člen 248, 248.
neprištevnost
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje naj bi se obdolženec v neprištevno stanje s pomočjo alkohola in tablet spravil sam, pred tem pa naj bi pri njem dozorel naklep za storitev očitanega kaznivega dejanja (ogrožanje varnosti - actio libera in causa). Ker je njegov zagovornik v pritožbi utemeljeno opozoril, da so takšni zaključki sodišča preuranjeni, predvsem pa neprištevnosti sodišče ne bi smelo ugotavljati samo brez pritegnitve izvedenca psihiatra, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo.
Sodne pošiljke se vročajo ob podpisu vročilnice, ki ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, v konkretnem primeru pa tožencu tega ni uspelo dokazati.
ZIZ člen 15, 102, 102/1, 15, 102, 102/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnica v pritožbi nasprotuje višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
Izjava obdolženca, s katero izraža nestrinjanje z razglašeno sodbo, podana v zakonskem roku za vložitev napovedi pritožbe, je pravočasna napoved pritožbe.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
Podana je sprememba tožbenega predloga in s tem sprememba tožbe, če je tožnik v teku postoka umaknil tožbeni zahtevek za plačilo pogodbenih obresti in zahteval plačilo zakonitih zamudnih obresti.
stroški izvršbe - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Če se stranki med pogajanjem zedinita o kakšnem od elementov pogodbe, nanj vse do zaključka pogajanj nista vezani. Svojo pogajalsko pozicijo lahko še vedno spreminjata.
Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje bolje, da je mld. Tristan zaupan v vzgojo in varstvo očetu, ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je bilo o tem sploh treba odločiti že v tej fazi postopka. Okoliščine ki jih navaja sodišče prve stopnje bi lahko bile relavantna podlaga končne odločitve, ne predstavljajo pa okoliščin zaradi katerih bi bilo to pravno sredstvo potrebno, ker gre za ogrožanje otroka oziroma, ker bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja.
Nesprejemljivo je stališče sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da za zastopanje na naroku ni mogla pooblastiti druge poslovno sposobne osebe. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi bolezni ni mogel opravljati dela od vključno 25.10.1999 do 12.11.1999, kar pomeni, da je zbolel prav na dan razpisanega naroka. Če torej dela ni mogel opravljati, mu v tem času ni mogoče naprtiti obveznosti zagotoviti zastopanje tožene stranke po pooblaščencu.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - rok za vložitev tožbe - pravni interes
Ker sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, je bila na tožeči stranki iniciativa sodišču, naj nadaljuje prekinjeni postopek.
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL ni mogoče razumeti le kot dolžnost upnika, da vloži tožbo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, pač pa, da naj sproži vsakršen postopek, ki bi pomenil ponovno aktiviranje že uvedenega, pa prekinjenega postopka. Tak postopek po napotitvenem sklepu je tudi predlog upnika za nadaljevanje postopka.
Ker je upnik prekluzivni rok zamudil, je glede na pravne posledice iz 2. odst. 144. čl. ZPPSL izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje postopka oz. za tožbo.
Jamstveni in preživninski sklad RS, na katerega s plačilom preide terjatev preživninskega upravičenca z vsemi stranskimi pravicami, ne more uspešno predlagati zavarovanja nezapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo, saj izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev, od dolžnika ne more zahtevati več, kot je sam plačal. Sodišče o predložitvi seznama dolžnikovega premoženja odloča z odredbo. Zoper odredbe ni samostojnega pravnega sredstva, zato se lahko odločitev, ki je vsebovana v odredbi, izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Sklep o izvršbi ni takšna končna odločba, saj odredba iz 31. člena ZIZ ne predstavlja njegove procesne podlage.
Pravnomočen sklep o motenju posesti je mogoče izvršiti tudi v primeru, če je v pravdi sodeloval le en solastnik služečega zemljišča. Motenje je vezano na zemljišče, ne glede na vsakokratno lastništvo.