SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
ZTLR člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZOR člen 210, 210/4, 219, 210, 210/4, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba stvari - prikrajšanje - privolitev
Ob zatrjevani trditveni podlagi tožbenega zahtevka, da tožena stranka sama uporablja nepremičnino, ki je v solasti pravdnih strank, se je treba opreti na materialnopravno podlago iz 4. odst. 210. in 219. čl. ZOR, pa tudi na določilo iz 2. odst. 39. čl. ZTLR. Če je tožnica v prikrajšanje privolila, le to ne more biti nedopustno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je izvršilni naslov le, če vsebuje tudi naložitveni del t.j. tisti del izraka, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ).
ZIZ člen 15, 102, 102/1, 15, 102, 102/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnica v pritožbi nasprotuje višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Ker sodišče prve stopnje ni določno navedlo višine zarubljivega dela dolžničine plače, izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
ZD člen 175, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 352, 333, 333/1, 343, 343/3, 352.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - upnik
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Upnik ni stranka zapuščinskega postopka (razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja). Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
Sodne pošiljke se vročajo ob podpisu vročilnice, ki ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, v konkretnem primeru pa tožencu tega ni uspelo dokazati.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZIZ člen 61, 61/1, 64, 61, 61/1, 64.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - hipoteka
V primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, je ugovor tretjega, da ima lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj taka njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej, ko se v tožbi ne zatrjuje nedobrovernost upnika ter ne izpodbija hipoteka kot neobstoječa ali sporazum strank, ki je izvršilni naslov, kot ničen.
Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.
Izjava obdolženca, da umika pritožbo zoper sodbo, ki jo je vložil njegov zagovornik proti njegovi volji, je nepreklicen umik. Zato je potrebno tako zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Če se stranki med pogajanjem zedinita o kakšnem od elementov pogodbe, nanj vse do zaključka pogajanj nista vezani. Svojo pogajalsko pozicijo lahko še vedno spreminjata.
Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe ZPP o mirovanju postopka (492. člen ZPP). Zaradi navedenega je nezakonit sklep sodišče prve stopnje o umiku tožbe, ki je bil sprejet na podlagi sklepa o mirovanju v gospodarskem sporu.
Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje bolje, da je mld. Tristan zaupan v vzgojo in varstvo očetu, ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je bilo o tem sploh treba odločiti že v tej fazi postopka. Okoliščine ki jih navaja sodišče prve stopnje bi lahko bile relavantna podlaga končne odločitve, ne predstavljajo pa okoliščin zaradi katerih bi bilo to pravno sredstvo potrebno, ker gre za ogrožanje otroka oziroma, ker bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja.
postopek za delitev stvari v solastnini - sporazum
Če med udeleženci postopka obstaja sporazum o delitvi (v obravnavani zadevi: delilna pogodba), ni pogojev za odločanje sodišča v postopku za delitev stvari v solastnini.
prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - rok za vložitev tožbe - pravni interes
Ker sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, je bila na tožeči stranki iniciativa sodišču, naj nadaljuje prekinjeni postopek.
Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL ni mogoče razumeti le kot dolžnost upnika, da vloži tožbo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, pač pa, da naj sproži vsakršen postopek, ki bi pomenil ponovno aktiviranje že uvedenega, pa prekinjenega postopka. Tak postopek po napotitvenem sklepu je tudi predlog upnika za nadaljevanje postopka.
Ker je upnik prekluzivni rok zamudil, je glede na pravne posledice iz 2. odst. 144. čl. ZPPSL izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje postopka oz. za tožbo.
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.