stečaj - pristojnosti predsednika senata - ugovor - stečajni upravitelj
Za dajanje navodil stečajnemu upravitelju je pristojen predsednik stečajnega senata in sicer v obliki odredb (3. odst. 75. člena ZPPSL). Šele zoper odredbo predsednika stečajnega senata pa je možen ugovor, o katerem odloča stečajni senat (1. odst. 14. člena ZPPSL).
Sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ugotovitev o predmetu pogodbe in njegovih lastnostih pa je dejansko vprašanje. Pravno vprašanje bi bilo eventualno, ali predmet izpolnitve ustreza predmetu pogodbe.
Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je glede na dosedaj ugotovljeno dejansko stanje bolje, da je mld. Tristan zaupan v vzgojo in varstvo očetu, ni pa iz izpodbijanega sklepa razvidno, zakaj je bilo o tem sploh treba odločiti že v tej fazi postopka. Okoliščine ki jih navaja sodišče prve stopnje bi lahko bile relavantna podlaga končne odločitve, ne predstavljajo pa okoliščin zaradi katerih bi bilo to pravno sredstvo potrebno, ker gre za ogrožanje otroka oziroma, ker bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali da bi lahko prišlo do nasilja.
Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.
Upravnik lahko v svojem imenu in za svoj račun od lastnikov terja plačilo računov za vzdrževalna dela le v primeru, če je te račune izvajalcem sam poravnal iz lastnih sredstev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sklep o izvršbi je izvršilni naslov le, če vsebuje tudi naložitveni del t.j. tisti del izraka, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (prim. 4. odst. 62. člena ZIZ).
ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 1, 32, 32/2, 32/2-7.
stvarna pristojnost - sodišče
Gre za premoženjski spor iz delovnega razmerja, o katerem pa je po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno odločati delovno sodišče. Določbe ZPP (tudi o stvarni pristojnosti) se namreč po 1. členu ZPP uporabljajo v sporih o premoženjskih razmerjih le, če spor po posebnem zakonu ni v pristojnosti specializiranega sodišča.
Pravnomočen sklep o motenju posesti je mogoče izvršiti tudi v primeru, če je v pravdi sodeloval le en solastnik služečega zemljišča. Motenje je vezano na zemljišče, ne glede na vsakokratno lastništvo.
Sodne pošiljke se vročajo ob podpisu vročilnice, ki ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, v konkretnem primeru pa tožencu tega ni uspelo dokazati.
SZ člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57, 57/1, 57/2, 57/3.
najem stanovanja - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZIZ člen 61, 61/1, 64, 61, 61/1, 64.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - hipoteka
V primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, je ugovor tretjega, da ima lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj taka njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej, ko se v tožbi ne zatrjuje nedobrovernost upnika ter ne izpodbija hipoteka kot neobstoječa ali sporazum strank, ki je izvršilni naslov, kot ničen.
ZD člen 175, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 352, 333, 333/1, 343, 343/3, 352.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - upnik
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Upnik ni stranka zapuščinskega postopka (razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja). Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe ZPP o mirovanju postopka (492. člen ZPP). Zaradi navedenega je nezakonit sklep sodišče prve stopnje o umiku tožbe, ki je bil sprejet na podlagi sklepa o mirovanju v gospodarskem sporu.
Nesprejemljivo je stališče sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da za zastopanje na naroku ni mogla pooblastiti druge poslovno sposobne osebe. Iz zdravniškega potrdila izhaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi bolezni ni mogel opravljati dela od vključno 25.10.1999 do 12.11.1999, kar pomeni, da je zbolel prav na dan razpisanega naroka. Če torej dela ni mogel opravljati, mu v tem času ni mogoče naprtiti obveznosti zagotoviti zastopanje tožene stranke po pooblaščencu.
Po prvem odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka tožbo spremenila 27.8.1997, zato bi bilo treba takso za razširitev tožbe plačati v letu 1997. Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala 31.12.1999. Na takšno odločitev dejstvo, da je taksni zavezanec tuja fizična oseba, ne more vplivati. Določilo 28. čl. ZST predvideva le poseben način izterjave sodnih taks, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, ne spreminja pa teka relativnega zastaralnega roka iz prvega odst. 9. čl. ZST.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21721
KZ člen 16, 16/3, 16, 16/3. ZKP člen 248, 248.
neprištevnost
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje naj bi se obdolženec v neprištevno stanje s pomočjo alkohola in tablet spravil sam, pred tem pa naj bi pri njem dozorel naklep za storitev očitanega kaznivega dejanja (ogrožanje varnosti - actio libera in causa). Ker je njegov zagovornik v pritožbi utemeljeno opozoril, da so takšni zaključki sodišča preuranjeni, predvsem pa neprištevnosti sodišče ne bi smelo ugotavljati samo brez pritegnitve izvedenca psihiatra, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo.
V 9. tč. 421. čl. ZPP je predvidena možnost obnove s pravnomočno sodbo končanega postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde in pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 2. odst. 422. čl. ZPP/77 se sme tudi zaradi okoliščine iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 dovoliti obnova postopka samo, če (v konkretnem primeru) dokazov stranka ni mogla uveljavljati, preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V konkretnem primeru predlagatelja navajata, da sta uspela šele po pravnomočno zaključenem postopku poiskati svoja lastninska prednika, ki živita v Prekmurju. Današnji informacijsko podprti družbi ne more biti nobenih ovir, da ju ne bi poiskala že preje.