izvršba na plačo - nalog - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Dolžnik lahko zoper upnikovo terjatev iz naslova opuščene odtegnitve po 134. čl. ZIZ uspešno ugovarja tudi, če dokaže, da je zapadle zneske bodisi odtegnil in plačal upniku, bodisi da jih brez svoje krivde ni mogel odtegniti. Namen določb 2. in 3. odst. 133. čl. ZIZ je, da se upniku omogoči nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, zato bi moral delodajalec kot dolžnikov dolžnik sporočiti sodišču zadržke, zaradi katerih ni mogoče odtegovati dolžniku zarubljenih zneskov plače, sicer odgovarja za opuščeno odtegnitev po 134. čl. ZIZ.
Če sodišče tožbenega zahtevka ne povzame v izreku sodbe, temveč le odloči, da se zahtevek tožeče stranke zavrne, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preiskusiti, ker niti ni mogoče ugotoviti, o katerem zahtevku je bilo odločeno. Zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77.
ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - umik predloga - izvršilni postopek - poplačilo upnika - razsojena stvar
Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).
ZUN člen 76c, 76č, 76c/1, 76c/3, 76c, 76č, 76c/1, 76c/3. ZZK člen 34, 34/1, 34/2, 34, 34/1, 34/2.
zaznamba - nepremičnina
Listine, ki so lahko podlaga za zaznambo in pogoje, pod katerimi se zaznamba opravi, določa zakon, to je v obravnavanem primeru Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN (drugi odstavek 34. člena ZZK). Ta zakon (ZUN) ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Pritožba pravilno pojasnjuje, da se prepovedi po ZUN nanašajo na nepremičnino in so namenjene varstvu tretjih oseb, saj so po ZUN razpolaganja, ki so v nasprotju s prepovedmi, določenimi v prvem odstavku 76 c. člena ZUN, nična (tretji odstavek 76. c člena ZUN).
ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324. ZIZ člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZUP člen 276, 276/2, 324, 276, 276/2, 324.
izvršba - sodna pristojnost - prehodne določbe
Glede na prehodne določbe ZUP-99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP-99.
Na račun dolžnika v obdobju od prejema sklepa do danes ni bilo nobenega priliva sredstev, zato APP sklepa o izvršbi ni mogla izvršiti in ga je dne 6.2.2000 z dopisom vrnila sodišču. Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljvitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
Tožnik - delavec ni upravičen do odškodnine zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, če je takoj po prenehanju delovnega razmerja ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvajalo z isto dejavnostjo.
ZST člen 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2, 18, 18/2, 18/2-1, 18/2-2.
taksa - ocenjevanje - odmera takse
Prepoved razpolaganja je premoženjska pravica, ki pa samo posredno (v bistvu negativno) varuje upnikovo terjatev, saj samo omejuje dolžnikovo sposobnost razpolaganja z nepremičnino (prepoveduje mu odsvojiti jo ali obremeniti), medtem ko upniku ne daje nikakršnega denarnega upravičenja ali zavarovanja terjatve (napr. zastavne pravice, pravice do prednostnega ali ločenega poplačila, vrstnega reda itd.), kar bi bilo mogoče oceniti v denarju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oškodovanec - vzročna zveza
Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku škode, vključijo posebne lastnosti ali stanja samega oškodovanca, je treba natančno raziskati vse okoliščine, ki so v zvezi z nastankom škode, saj te okoliščine lahko predstavljajo enega od več pravno relevantnih vzrokov. Višina odškodnine: 500.000,00 SIT (TB: 50.000,00 SIT, STRAH: 200.000,00 SIT, ZŽA: 250.000,00 SIT)
Taksna obveznost tožene stranke za ugovor je nastala, ko je le-ta ugovor izročila sodišču, to je dne 31.10.1999. Dejstvo, da je tožena stranka z ugovorom uspela, na taksno obveznost ne vpliva, saj mora vsaka stranka predhodno sama kriti stroške, ki jih je povzročila s svojim dejanjem.
V primeru, da se tožeči stranki pridruži nov tožnik potem, ko je tožena stranka že odgovorila na tožbo, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo in v takem primeru ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 370, 370/1. ZDR člen 29, 33, 35, 36c, 36d, 29, 33, 35, 36c, 36d. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 15, 15.
trajni presežek - ekonomski interes
Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev.
ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/2, 277, 277/1, 324, 324/2. ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. ZDDV člen 35.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve - obresti - račun - samostojni podjetnik - fizična oseba
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve.
Plačilo telefonskih pogovorov se po naravi stvari obračunava za nazaj in višina računa vnaprej ni niti ne more biti znana, temveč je vsakokrat odvisna od dejansko opravljene količine pogovorov. Zato dolžnik do prejema računa dejansko ne more vedeti, koliko znaša njegova obveznost po višini, zato tudi ne more priti v dolžniško zamudo (prim. 2. odst. 324. čl. ZOR), v posledici česar ni dolžan plačati zamudnih obresti (prim. 1. odst. 277. čl. ZOR).
Zgolj pavšalnega prerekanja sicer ustrezno specificiranega zahtevka iz naslova razlike plače sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, ker je tožena stranka razpolagala z vsemi podatki o tožnikovi plači, tako da bi se lahko o tožnikovem zahtevku izjavila na podlagi svojega obrazloženega izračuna. Upoštevanje zgolj pavšalnega prerekanja bi v takšnem primeru pomenilo dopuščanje zlorabe procesnih pravic in kršitev določb 2. odst. 7. čl. v zvezi z 219. čl. ZPP/77.
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 94, 94/8, 94/9. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1. SKPG/93 člen 35, 35/4. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR člen 106, 106/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika - soglasje - dokončnost sklepa o razporeditvi - znižanje plače - ničnost in izpodbojnost
1. Če je znižanje plače posledica razporeditve, tožnik ne more ločeno uveljavljati plačila razlike plače, če ni zahteval sodnega varstva zoper dokončen sklep o razporeditvi. 2. Določba kolektivne pogodbe, ki govori o tem, da je razporeditev sindikalnega zaupnika, h kateri ni dal soglasja sindikat, brez pravnega učinka, določa sankcijo izpodbojnosti, ki jo je mogoče uveljavljati po postopku in v rokih, določenimi z delovnopravnimi predpisi (tj. z ugovorom oz. zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o razporeditvi).
Služnost je nastala na način predviden v zakonu in ker doslej ni prenehala na enega od načinov, ki jih prav tako predvideva ZTLR, je sodišče prve stopnje utemeljeno uveljavljenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev služnosti ugodilo.
Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.
V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe ZPP o mirovanju postopka (492. člen ZPP). Zaradi navedenega je nezakonit sklep sodišče prve stopnje o umiku tožbe, ki je bil sprejet na podlagi sklepa o mirovanju v gospodarskem sporu.