ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 88, 88. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53, 53.
odpoved pravici - ničnost
Pravica do regresa za letni dopust sicer ne spada med tiste pravice, ki se jim delavec ne bi mogel odpovedati, vendar pa je takšno odpoved, dano vnaprej, še pred sklenitvijo delovnega razmerja, potrebno šteti za nično. Še posebej to velja v primeru, ko naj bi bila odpoved regresu za letni dopust in polni plači pogoj za sklenitev delovnega razmerja.
ZDSS člen 45, 57, 57/2, 57/3, 45, 57, 57/2, 57/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 55, 55/1, 55/1-5.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlog za ugovor - razveljavitev - legitimacija
Ker je bila 3.11.1998 sklenjena nova sodna poravnava, ki je sodno poravnavo z dne 10.11.1996 delno spremenila, in sicer ravno glede terjatve dolžnika do upnika, je bila na ta način na novo določena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti. To pomeni, da je bila s kasnejšo sodno poravnavo prejšnja v tistem delu, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje prisilno izvršiti, dejansko razveljavljena, pa čeprav je formalno zapisana kot njena sprememba. Glede na to je podan ugovorni razlog iz 5. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Sindikat je po določbi 2. in 3.odstavka 57.člena ZDSS legitimiran za zastopanje delavca v kolektivnem delovnem sporu. Delavca zato zavezuje kasneje sklenjena sodna poravnava, ki je razveljavila prej sklenjeno poravnavo, čeprav delavec sindikata ni pooblastil za njeno sklenitev.
ugovor tretjega - pravica - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - odločilno dejstvo
Po določbi 1. odst. 64. člena Zakona o o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je temeljni pogoj za vložitev ugovora, v katerem tretji zahteva, naj sodišče izreče za nedopustno izvršbo na predmet izvršbe po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V skladu s citiranim določilom ZIZ je napotitev tretjega na pravdo po 2. odst. 65. člena ZIZ odvisna od presoje verjetnosti obstoja take pravice. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zavzelo stališča o tem, ali je omenjena predpostavka izpolnjena, zato sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku .
ZTLR člen 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69. ZOR člen 368, 368.
hipotekarna tožba
Dediči osebnega dolžnika, katerega terjatev je zavarovana v zemljiški knjigi z ustanovljeno hipoteko, so osebni dolžniki. Tožbeni zahtevek po hipotekarni tožbi se torej mora glasiti tako, da so toženci dolžni priznati, da je tožnik upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo z izvršbo na nepremičnine. Če je s hipoteko zavarovana terjatev zastarana, potem se lahko upnik poplača le iz hipoteko obremenjene stvari, pri čemer zastarane terjatve za obresti ne morejo biti poplačane niti iz obremenjene stvari.
Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati (1. odstavek 9. člena ZST), pri čemer pa je treba na zastaranje takse paziti po uradni dolžnosti. Ker gre za obveznost določeno z zakonom, za njeno zastaranje namreč ne velja obligacijsko načelo, po katerem se zastaranje upošteva le, če se dolžnik nanj sklicuje (primerjaj določilo 3. odstavka 360. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker je bila tožba toženi stranki že vročena po takratnih določilih ZPP-77, za kar so bile izpolnjene vse takratne procesne predpostavke, ni bilo več podlage za obravnavanje taksne obveznosti za tožbo po 4. odstavku 180. člena ZPP-99.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 27, 27/4, 37.
prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe
Izbris družbe iz sodnega registra pomeni prenehanje pravne osebe, kar ima za posledico prekinitev postopka po samem zakonu (3. točka 1. odst. 205. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sklep o prekinitvi postopka je zgolj deklaratorne narave.
izročitev stvari - upravičenec - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo
Zahtevati izročitev stvari v neposredno posest z upravičenjem njene uporabe smeta njen lastnik ali imetnik pravice stvarne služnosti rabe. Pravica se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo in ne že s sklenitvijo pravnega posla, ki predstavlja pravni naslov.
Res je sicer, da ni potrebno, da bi predlog v nepravdnem postopku vseboval določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev (prvi odst. 180. čl. ZPP), vendar pa mora obsegati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga. Nujna sestavina predloga v postopku za delitev skupnega premičnega premoženja je vsekakor opis premičnin, ki spadajo v skupno premoženje udeležencev.
ZOR člen 210, 210/3, 210, 210/3. UZITUL člen 9, 9. ZPP člen 5, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 453, 458, 458/1, 5, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nova dejstva - načelo kontradiktornosti - obravnava - preložitev naroka - neupravičena pridobitev - pravno nasledstvo - pogodba - prevzem obveznosti izpolnitve
Če sodišče dokaze, ki jih sicer ne bi smelo upoštevati, v nasprotju z zakonom upošteva, mora dati nasprotni stranki možnost, da se o dokazih, na katerih bo oprta odločitev, izjavi. Prevzem premoženja bivše JLA v upravljanje po 9. čl. UZITUL še ne pomeni univerzalnega pravnega nasledstva vseh pogodbenih obveznosti (še posebej ne tistih, ki v času osamosvojitve Republike Slovenije sploh še niso nastale), saj za kaj takega v navedenem ustavnem zakonu ni podlage.
Ker je tožena stranka ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi niso bile podane okolišine po določbi 65. člena ZPP/77 (poleg splošno krajevno pristojnega sodišča tudi sodišče, na katerega območju se opravlja ali se je opravljalo delo, oz. sodišče, na območju katerega bi se moralo opravljati delo ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje), sodišče prve stopnje pa se ni izreklo za krajevno nepristojno, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 4. tč. 2. odst. 354. člena ZPP/77.
ZPP (1977) člen 353, 353-1, 353-2, 353-3, 354, 354/2, 368. ZDR člen 34, 36b. Kolektivna pogodba za barvno, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 26, 26/3. ZGD člen 246, 246/2, 274, 274/4.
Po določbi 3. odst. 26. čl. Kolektivne pogodbe za barvno, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) delodajalec ne sme brez predhodne analize zaposlenosti vključiti med trajno presežne delavce tistih delavcev, ki so bili opredeljeni kot začasni presežki. Ker je tožena stranka ravnala v nasprotju s to določbo ter je tožnika kot začasno nepotrebnega delavca opredelila v programu za trajno presežne delavce, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 8, 8/1. ZDR člen 16. ZTPDR člen 14. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 350, 350/2, 353, 360, 360/1.
poskusno delo - ocena delovne uspešnosti - negativna ocena
Delodajalec - banka je delavko pravilno ocenila z negativno oceno poskusnega dela, ker je ugotovila, da je delavka, ki je bila zaposlena na delovnem mestu blagajnika - referenta ravnala v nasprotju z internimi navodili pri poslovanju z valutnimi čeki, ki bi jih moral upravičenec podpisati in žigosati, ker je nepodpisane čeke vnovčila .
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 436, 436/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - aktivna legitimacija - izključitev družbenika iz družbe
V pravdi, ki teče na izključitev družbenika iz družbe, je trditev tožene stranke, da tožnik ni več družbenik družbe, odločilna trditev, o kateri mora sodba vsebovati razloge.
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
Odgovor na vprašanje, kaj pomeni "uporaba stanovanja" in kdaj nastopijo posledice zaradi "prenehanja uporabe", je treba iskati predvsem v določilu 2. odstavka 1. člena ZSR, ki opredeljuje vsebino stanovanjske pravice. Po navedenem določilu stanovanjska pravica zagotavlja njenim imetnikom, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini za zadovoljevenje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Pojem "prenehanja uporabe" stanovanja v kontekstu 1. odstavka 58. člena ZSR zato predstavlja ne le popolna odsotnost iz stanovanja, temveč tudi vsaka takšna uporaba stanovanja, ki ne pomeni rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb. V zvezi s tem je sodna praksa izoblikovala naslednje stališče (Problematika stanovanjske zakonodaje - posvetovanje rednih sodišč v SRS, Pravosodni bilten št. 2/87, str. 23) :" Uporabljati stanovanje v smislu 1. odstavka 58. člena ZSR pomeni, da imetnik stanovanjske pravice in uporabniki zadovoljujejo svoje osnovne stanovanjske potrebe v tem stanovanju. Če jih zadovoljujejo drugod, v stanovanju pa se zadržujejo samo občasno, je podana podlaga za prenehanje stanovanjskega razmerja po 1. odstavku 58. člena ZSR."
izbris firme - prenehanje pravne osebe - pooblastilo za zastopanje - stroški postopka
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, je prenehalo tudi pooblastilo za zastopanje pooblaščenki. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo po izbrisu tožene stranke, pooblaščenka tožene stranke pa priglasila stroške postopka po tem, ko je bila tožena stranka že izbrisana, toženi stranki ne pripadajo stroški postopka.
Način vrednotenja obrestnega dela obveznosti, ki je akcesoren glavnični obveznosti, mora biti enak vrednotenju glavnične obveznosti (po enem od zgoraj navedenih načinov), ki si ga stranka sama izbere. Tožnica je zahtevala tolarsko protivrednost devizne glavnice po tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan plačila, zato ji pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, kot se obrestujejo hranilne vloge na vpogled v ITL v tolarski protivrednosti na dan plačila.
ZD člen 120, 120/2, 120/3, 122, 122/1, 122/2, 122/3, 122/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - prenehanje pogodbe - prehod obveznosti - zastaranje
Določilo 122. člena ZD ureja poseben način prenehanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi smrti preživljalca. Ker ni vedno mogoče šteti, da je preživljalčeva obveznost osebne narave, zaradi njegove smrti pogodba ne preneha vedno, ampak lahko preide na osebe iz prvega odstavka 122. člena ZD, če te v to privolijo (drugi odstavek 122. člena ZD). Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 14.8.1978 prenehala, tožnica uveljavlja zahtevek po tretjem odstavku 122. člena ZD. Vse okoliščine, s katerimi tožeča stranka želi pri sodišču ustvariti prepričanje o neizpolnjevanju obveznosti s strani tožnice in F. Z. ml., sestavljajo civilno dejansko stanje v primeru razveze pogodbe po drugem ali tretjem odstavku 120. člena ZD, ne pa, kadar gre za prenehanje pogodbe po 122. členu ZD. Drugače povedano: čeprav preživljalec preživljanca ne preživlja tako, kot je bilo dogovorjeno, to še ne izključuje njegove volje, da svojo obveznost na takšen način, to je pomanjkljivo, izpolnjuje še naprej. V takem primeru za nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju privolitev preživljanca ni potrebna, seveda pa lahko zahteva razvezo pogodbe po drugem in tretjem odstavku 120. člena ZD.