Napačne - zmotne odločitve, do katere je sodišče prišlo po izvedenem dokaznem postopku in ob upoštevanju oziroma vrednotenju dokazov, tudi če v enem od izvedenih dokazov ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo in je zaradi tega prišlo do napake, ni mogoče popravljati s sklepom o popravi sodbe. Dejansko to pomeni, da gre po določbah citiranega člena pri popravi sodbe lahko samo za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju.
Sodišče prve stopnje je priznalo tožnici odškodnino za pretrpljeno negmotno škodo v zvezi z nesrečo pri delu. Na pritožbo obeh strank je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi toženca in je odškodnino znižalo. Revizijsko sodišče je revizijo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da je odškodnina odmerjena pravilno, ob upoštevanju ugotovljenih dejstev, sodne prakse in načela pravičnosti. Potrdilo je tudi odločitev o 30 % odgovornosti tožnice za škodo, ki jo je utrpela.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane.
Uredba o ratifikaciji sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah.
akontacija vojaške pokojnine - pravna narava meddržavnega sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah
Določbe omenjenega sporazuma so prisilne narave (ius cogens), zato so zavezujoče tako za organe odločanja kot za stranke. To pa pomeni, da je z njimi omejena dispozicija strank na področju materialnega prava.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Če delodajalec želi, da delavcu, ki se ne ravna po sklepu o razporeditvi v drugo organizacijo, preneha delovno razmerja, mu mora izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - nadaljevano dejanje - zastaranje
Pri vseh kršitvah obveznosti, ki zaradi svoje narave pomenijo določeno nadaljevano dejanje, torej dejanje, ki se vsaj določen čas ponavlja, pa je obveznost kršena šele takrat, ko je nadaljevano dejanje končano. Zastaranje torej začne teči od storitve zadnje disciplinske kršitve.