denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev nepremičnin
Pri ugotavljanju obstoja ovir po 2. odstavku 21. člena ZDen se mora upoštevati celoten položaj zavezanca in ne samo obveznost, vezana na nepremičnino, ki je predmet konkretne denacionalizacijske zadeve.
Odločba o zaplembi ima značaj deklaratorne odločbe, ki na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki je nastalo na podlagi predpisa.
Šteje se, da je bilo premoženje podržavljeno pravnim naslednikom, če je bivši lastnik umrl pred 28.8.1945, premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - družbena lastnina - dobroveren graditelj
Toženčeva gradnja je bila opravljena v času, ko je bilo sporno zemljišče družbena lastnina. V sodni praksi iz časa, ko je bila družbena lastnina privilegirana oblika lastnine, je bilo sprejeto tudi stališče, ki je izhajalo iz časovne omejenosti vsakega gradbenega objekta (in na drugi strani iz takrat pričakovane časovne neomejenosti družbene lastnine). To je stališče: da v primeru gradnje na zemljišču v družbeni lastnini graditelj sicer ne more izposlovati pravice uporabe takega stavbišča po pravilih o gradnji na tujem zem- ljišču; da ima zgradba do legalizacije pravni položaj začasnega objekta (in s tem pravno naravo, ki je izenačena s pravno naravo premičnine); in da ima zato graditelj temu ustrezno sodno varstvo pred posegi ali zahtevki drugih, nasproti katerim ima močnejšo pravico - to varstvo pa ne obsega tudi pravice do vpisa lastninske pravice (glede zgradbe - saj je na zemljišču v družbeni lastnini bila mogoča le ustrezna pravica uporabe), kadar gre za gradnjo brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ni odveč opozoriti, da gre za stališča sodne prakse, ki so nastala še pred sprejemom Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SR Slovenije. Ta je pomembno posegel v ustavno opredelitev temeljev družbenoekonomskih odnosov, ko je določil, da so družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne (2. odstavek 6. točke amandmaja, Ur. l. SRS 32/89). Seveda tudi Ustava Republike Slovenije, ki družbene lastnine ne pozna več, zagotavlja enako varstvo vseh oblik lastnine. Pri takih ustavnih temeljih lastninskih razmerij pa je v primerih, ko gre za presojo varstva lastninske pravice, toliko bolj jasno, da varstva, ki bi v primeru njene kolizije z enako močno drugo lastninsko pravico subjektu šlo, ni mogoče vselej odreči preprosto zato, ker gre za kolizijo z družbeno lastnino kot prej privilegirano obliko lastnine.
status mirnodobnega vojaškega invalida - zvišanje odstotka invalidnosti
Postopek v zvezi z zahtevo za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti po določbi 1. odstavka 107. člena ZTPVI se po določbi 4. odstavka 107. člena ZTPVI začne, če vojaški invalid dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico. Po določbi 5. odstavka 107. člena ZTPVI se šteje, da je dokazano kot verjetno, da je nastala navedena sprememba po 4. odstavku tega člena, če vojaški invalid o tem predloži mnenje zdravnika specialista in če posebna zdravniška komisija na podlagi tega mnenja in druge medicinske dokumentacije da mnenje, da je verjetno izkazana sprememba iz 1. odstavka tega člena (spremembe pri invalidu, ki vplivajo na njegove pravice, določene z dokončno odločbo). To pomeni, da mora invalid svoji zahtevi predložiti mnenje zdravnika specialista, da je prišlo do povečanja njegove bolezni oz. okvare zdravstvenega stanja, za katero ima z dokončno odločbo priznano invalidnost in pravice, ki iz tega izvirajo, nato pa na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije upravni organ izda odločbo.
Upnik lahko zahteva pogodbeno kazen v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti do njene izpolnitve. Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen tudi do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni (1. odstavek 277. člena ZOR).
Stranki sta določili parametre za izračun pogodbene kazni in sicer 1 promil za vsak dan zamude oziroma največ 5% od kupnine 993.097,00 SIT. Zato je potrebno pritrditi revizijskemu stališču, da je bilo po več kot šestih mesecih zamude (torej po več kot 180 dneh), tudi toženi stranki popolnoma jasno, da predstavlja pogodbena kazen znesek v višini 5% od 993.097,00 SIT oziroma 49.654,85 SIT in da ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek na plačilo pogodbene kazni ni bil dovolj določen.
Zaradi molka tožene stranke je dopusten upravni spor ob pogojih iz 26. člena ZUS, ta pasivnost upravnega organa pa ne pomeni dejanja, s katerim bi se posegalo v tožničino ustavno pravico v smislu 2. odstavka 157. člena Ustave RS.
Na podlagi 211. čl. ZZZDR lahko postavi pristojni organ skrbnika za poseben primer ne le osebi, katere prebivališče ni znano ali neznanemu lastniku premoženja, če je potrebno, da kdo za to premoženje skrbi, marveč tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, v konkretnem primeru osebi, stari 90 let, zaradi varstva njegovih pravic in koristi za potrebe uresničevanja pravic iz ZDen, četudi mu opravilna sposobnost ni bila odvzeta.
ZUS (1977) člen 30, 30/1-4.ZUP člen 222, 222/2, 230, 233, 259.
postopek s tožbo - dopustnost spora
Upravni spor se sme sprožiti zoper upravni akt, ki je bil izdan na drugi stopnji, zoper akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. Ker je tožnik vložil tožbo, ker je bil v aktu organa prve stopnje napačen pouk o pravnem sredstvu v nasprotju z 259. členom ZUP, je sodišče tožbo zavrglo, tožniku pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo prvega dne po vročitvi sklepa o zavrženju tožbe.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes ; kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tudi za vložitev ugotovitvene tožbe, s katero se zahteva, da sodišče ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine (1. odstavek 187.člena ZPP), je potrebno izkazati pravno korist, kar je v 2. odstavku 187. člena ZPP izrecno določeno. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku pravni položaj tožečih strank ne bi spremenil, pravna korist tožečih strank za vložitev ugotovitvene tožbe ni izkazana.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja
Ukrep odstranitve objekta po 73. čl. ZUN se lahko izreče investitorju ali lastniku objekta, če tega ni mogoče odkriti, pa lastniku oz. uporabniku zemljišča, na katerem objekt stoji.
Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč v postopkih pred drugostopnim in prvostopnim sodiščem niso bile ugotovljene vse odločilne okoliščine spora, ki so pogojevale pravilno uporabo materialnega prava to je v tem primeru določb 5. in 42. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR). Po teh določilih so motnje kot so ropot, prah in podobno, če izvirajo iz nepremičnine ali iz dejanj pri uporabi nepremičnine, in če ne otežkočajo uporabe sosedove nepremičnine čez krajevno običajno mero ali ne povzročajo znatne škode, dovoljene. Direktne misije (drugi odstavek 5. člena ZTLR) pa so dovoljene samo, če zanje obstaja poseben pravni naslov. Iz navedenega izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Tako gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjenjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali če poseg povzroča znatnejšo škodo.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Podlaga za ugotovitev, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za pravni red zaradi storjenih kaznivih dejanj, so lahko le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - zapadlost zahteve za odkup - podstanovalska razmerja
Po določbah SZ so morali lastniki stanovanj prodati stanovanje le imetnikom stanovanjske pravice in še to le tistim, ki so na dan uveljavitve SZ to pravico še imeli (1. odstavek 117. člena SZ). Na dan uveljavitve SZ tožnika nista bila imetnika stanovanjske pravice (tudi sama v reviziji zatrjujeta da sta bila na dan uveljavitve SZ le podstanovalca), zato tudi pravice do odkupa spornega stanovanja nista mogla pridobiti. Pravno stališče sodišča druge stopnje, da se je moral rok iz 3. in 4. odstavka 50.člena prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih izteči vsaj ob uveljavitvi SZ, je pravilno, saj za pravno stališče prvostopnega sodišča, da se je ta rok lahko iztekel tudi kasneje ( v obravnavanem primeru npr. šele takrat, ko sta tožnika vložila obravnavano tožbo ), v določbah SZ, ki pridobitve stanovanjske pravice ( kot tudi stanovanjske pravice nasploh ) na podlagi nezakonite vselitve v stanovanje več ne pozna, ni nobene pravne podlage.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - izvršba
V postopku izvrševanja odločbe o določitvi osebnih stikov starša z mladoletnim otrokom lahko stranka uspešno izpodbija akt o izvršbi le z ugovorom, da izvršljivost odločbe še ni nastopila oz. da je bila obveznost, ki je predmet postopka, izpolnjena.
Določbe 1. odst. 324. čl. CZ, ki je podlaga za izdajo odločbe carinarnice o oprostitvi obveznosti vrnitve začasno uvoženega blaga v tujino in o vrnitvi varščine, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, ni mogoče uporabiti v carinskem postopku za ocarinjenje začasno uvoženega avtomobila, ki je bil ukraden, saj gre v primeru kraje za drugačno pravno in dejansko situacijo, kot pri uničenju ali poškodovanju začasno uvoženega blaga.
Po 2. odst. 33. čl. ZDen služnost, izbrisana s podržavljenjem, oživi, v povezavi s 1. odst. 33. čl. ZDen le ob vrnitvi podržavljene stvari, na kateri je pred podržavljenjem obstajala služnost, zato za uvedbo postopka o zahtevi za vrnitev (vzpostavitev) prejšnje služnosti, ne da bi se vračala gospodujoča stvar, ni podlage v ZDen.
vrnitev preveč plačane carine - upoštevanje internega navodila
Tudi če gre za navodilo internega značaja, je upravni organ z zapovedjo enakega obravnavanja iz 14. in 22. člena ustave vezan na način odločanja v prejšnjih primerih in navodilo upoštevati v vseh primerih, kjer gre za takšno dejansko stanje, kot ga je interno navodilo imelo v mislih.
Tožnik ne more uspešno izpodbijati odločitve o dodelitvi otroka v starosti treh let in pol materi, če ne obstoje utemeljeni razlogi, zaradi katerih mati ni sposobna skrbeti za varstvo in vzgojo otroka.
Revizijsko sodišče je smelo preizkusiti zgolj materialnopravno pravilnost sodb sodišč druge in prve stopnje, upoštevajoč pri tem dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopkih pred nižjema sodiščema. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil toženkin pes - ovčar popadljiv in neprivezan, da je že pred tem napadal druge ljudi, da je bil v zadnjem času jezljiv in agresiven do otrok, da je mladoletno tožnico kot petletnega otroka napadel le 10 m proč od toženkine hiše in da tožnica ni napravila ničesar, kar bi bilo možno opredeliti za draženje ali izpodbodenje psa. Take ugotovitve so po oceni revizijskega sodišča dajale podlago za zaključek, da je toženka odgovorna za škodo, ki jo je povzročil njen pes mladoletni tožnici. Podlago za njeno odgovornost predstavlja pravilo paragrafa 1320 občega državljanskega zakonika (naprej ODZ), ker to zadevno področje odškodninskega prava še ni normirano v zakonu o obligacijskih razmerjih ali v kakšnem drugem pozitivnem predpisu Republike Slovenije. Po navedenem pravnem pravilu je določeno, da je v primeru, ko žival koga poškoduje, za to odgovoren tisti, ki je zanemaril njeno varstvo, pri čemer velja načelo domnevne krivde, da je za škodo odgovoren rejec živali, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. To pa se odraža v tem, da rejec s potrebnimi ukrepi prepreči, da bi njegova žival koga poškodovala. V sklop preprečevanja pa sodi tudi predvidevanje, da lahko na dvorišče privatne hiše pridejo ljudje brez posebnega povabila. Glede na navedeno pravno podlago je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilen zaključek sodišč druge in prve stopnje, da je toženka odgovorna za škodo, ki jo je povzročil njen pes tožnici.
Pri odločanju o spremembi osebnega imena (priimka) mladoletne osebe, katere starši živijo ločeno, mora imeti odločilen vpliv otrokova korist, izražena s čustveno povezavo med otrokom in staršem, ki z otrokom vzdržuje neposredne osebne stike.