ZIKS-1 člen 81, 81/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - ponovni predlog za premestitev
V času preizkusa tožnikove vloge se je o isti zadevi že oziroma še vodil upravni oz. sodni postopek, zato je bilo treba tožnikovo vlogo z dne 29. 9. 2014 zavreči iz tega razloga, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlog za premestitev - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
Kadar je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker je bil prekoračen obseg prostega preudarka ali ker je bil preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku.
ZIKS-1 člen 87, 87/2, 87/2-6, 88, 88/1, 88/1-5, 92, 92/1.
disciplinski postopek - izrek disciplinske kazni - oddaja v samico - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - zastaranje
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka je bil podan po preteku petih delovnih dni, ki jih za vložitev tega predloga predpisuje prvi odstavek 92. člena ZIKS-1. Rok petih delovnih dni je po presoji sodišča zastaralni rok, na kar kaže sama dikcija zakonske določbe. Iz tega razloga se sodišče ne strinja z razlago tožene stranke, ki je v odločbi pritožbeni ugovor prekoračitve tega roka zavrnila z razlago, da gre za instrukcijski rok.
Glede na to, da je bil tožnik nesporno priveden na prestajanje kazni zapora, je po določbi drugega odstavka 22. člena ZIKS-1 dolžan plačati stroške privedbe, ki je temeljila na odločitvi pristojnega Okrožnega sodišča v Kopru, ki je v skladu z določbo drugega odstavka 20. člena ZIKS-1 odredilo privedbo tožnika na prestajanje kazni zapora, ker kazni sam ni nastopil, kar med strankama niti ni sporno.
prekinitev prestajanja kazni zapora - hujša bolezen - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - skrajšani ugotovitveni postopek
Sodišče se strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da gre pri tožniku za tako hudo bolezen, zaradi katere ne bi bil zmožen prestajati kazni v zavodu. Pri tem je tudi pomembno, da za tožnikovo bolezen (več bolezni) zavod organizira ali zavodsko zdravljenje ali pa zdravljenje zunaj v ustreznih inštitucijah.
Toženka zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe ni plačal, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP.
premestitev obsojenca - premestitev na odprti oddelek - dodelitev posamezne vrste ugodnosti
V konkretnem primeru se prvostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 80. člena ZIKS-1, na podlagi katerega se obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima. Iz tretjega odstavka 77. člena ZIKS-1 izhajajo okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti. Ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve in tožnikovih osebnostnih značilnosti organ pravilno zaključuje, da za tožnika še ni mogoče podati ocene, da bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima na odprtem oddelku.
obsojenec - enkratna denarna pomoč ob odpustu s prestajanja kazni zapora - pogoji za priznanje pravice do enkratne denarne pomoči
Sredstva, s katerimi razpolaga tožnik, zadoščajo za preživetje prvih dni po odpustu s prestajanja kazni zapora. Tožnik bo po odpustu živel pri materi, v vlogi pa je tudi navedel, da ima že dogovorjeno zaposlitev.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odgovor na pritožbo - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
V upravnem sporu sodišče ni pristojno za odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta. Določba 85. člena ZIKS-1 določa le pravno sredstvo, ne pa tudi direktnega sodnega varstva.
Izpodbijanega odgovora na pritožbo ni šteti za posamični akt, s katerim bi organ posegal v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika ter ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnik je s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti odgovora na pritožbo, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), zato v konkretnem primeru iz vseh navedenih razlogov niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
Iz obrazložitve odločbe, izdane po prostem preudarku, bi moralo biti razvidno, zakaj konkretno dejansko stanje, ki ga je toženka navedla (odprt čakajoč kazenski postopek) ne upravičuje pogojnega odpusta, torej bi moralo biti obrazloženo, ali tožnik zaradi navedene „čakajoče kazni“ ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 88. člena KZ-1 oziroma petega odstavka 88. člena KZ-1, torej zakaj se ne more utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - poročilo zavoda o prestajanju kazni
V obravnavani zadevi gre glede na določbo 88. člena KZ-1 za upravno odločanje, pri katerem lahko tožena stranka v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek), katerega meje odločanja so podane v 1. stavku četrtega odstavka 88. člena KZ-1. Po slednjem je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele ob takšni ugotovitvi se lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. V obravnavani zadevi je komisija, ki je pristojna za odločanje, ocenila, da na podlagi poročila zavoda o poteku prestajanja kazni, ki se nahaja v upravnih spisih, izhaja, da tožnik še nima podeljenih zunajzavodskih ugodnosti. Zato je potrebno preveriti njegovo urejenost in stabilnost, kar je ključnega pomena pri pogojnem odpustu in vključitvi obsojenca na prostost, zato Komisija ne more utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
prekinitev prestajanja kazni zapora - upravni spor - rok za vložitev tožbe - dan izročitve vloge sodišču - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po 32. členu ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe zahtevati le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa zakon. Z začasno odredbo se namreč preprečuje škoda, ki grozi tožniku zaradi izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva. V obravnavanem primeru je tožba vložena prepozno in zato procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.
Na podlagi določbe drugega odstavka 22. člena ZIKS-1 plača stroške privedbe na prestajanje kazni obsojenec. V zadevi je zato pomembna le ugotovitev, da je bila privedba izvršena in da so v zvezi z njo nastali stroški, kar za tožnika ni sporno. Zakonitost privedbe, čemer tožnik ugovarja, pa ni predmet tega postopka.
Tožena stranka ima pri odločanju o pogojnem odpustu dokaj široko polje proste presoje glede na poznavanje specifičnih razmer na prestajanju kazni, obnašanja vlagatelja prošnje in utemeljenega predvidevanja, ali obstaja nevarnost, da bi tožnik v času pogojnega odpusta storil kaznivo dejanje.
razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - nevaren obsojenec
Vedenje tožnika je oceniti za nevarno in ogrožajoče za druge obsojence in upravičuje toženko, da izreče v tretjem odstavku 206. člena ZIKS-1 določen ukrep. Toženka je zato na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo tretjega odstavka 206. člena ZIKS-1. V zvezi z v odločbi opisanimi kršitvami je izrečen ukrep tudi sorazmeren s kršitvami.
ZIKS-1 člen 98a. ZUP člen 248, 248/2, 251, 251/1. ZUS-1 člen 52.
prestajanje kazni zapora - začasna namestitev v bivalni prostor s strožjim režimom - skrajšani ugotovitveni postopek - dopolnitev obrazložitve - tožbena novota
Namen določitve bivalnih in drugih prostorov s strožjim režimom v zaprtem zavodu ali oddelku, v katere se začasno lahko namestijo obsojenci, je v zagotovitvi varnosti.
Zaslišanje stranke v skladu s 3. odstavkom 211. člena ZUP v zvezi z 8. členom ZIKS-1 ni potrebno, kadar lahko pristojni organ na podlagi 1. odstavka 211. člena ZUP v skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči ustno o nujnih ukrepih v javnem interesu iz 4. točke 1. odstavka 144. člena ZUP, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.
S svojo obrazložitvijo je drugostopenjski organ pravilno odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v delno pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijane prvostopenjske odločbe.
Tožnik je tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za pogojni odpust, vložil potem, ko je bil že odpuščen s prestajanja kazni zapora. Zato si z vloženo tožbo tudi v primeru morebitne ugoditve ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Iz vsebine 88. člena KZ-1 je razvidno, da gre pri odločanju o pogojnem odpustu za odločanje po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zaradi česar je presoja sodišča v teh primerih zadržana ter v okviru presoje zakonitosti uporabe prostega preudarka.
ZIKS-1 člen 79, 79/1, 81, 81/1, 81/2. ZUS-1 člen 40, 40/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - razlogi varnosti - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - mnenje matičnega zavoda - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Obsojenec lahko s prošnjo za premestitev v drug ZPKZ iz razlogov varnosti uspe, če mu v matičnem zavodu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti pri prestajanju kazni. O tem se mora zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, opredeliti v mnenju, ki ga mora podati v postopku, začetem s prošnjo obsojenca, in to dovolj konkretno. Le takšno mnenje namreč prvostopenjskemu organu daje ustrezno podlago za odločanje o prošnji za premestitev. Pri tem ima organ, ki odloča po prostem preudarku, široko polje proste presoje, nenazadnje mora upoštevati razmere in možnosti v drugih zavodih. Tudi zato na mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen, ni vezan; vendar pa mora, če odloči v nasprotju z njim, navesti razloge za to in dovolj konkretno utemeljiti, da je obsojencu v matičnem zavodu zagotovljena ustrezna varnost pri prestajanju kazni. Le tako je namreč mogoč sodni preizkus zakonitosti odločitve.