premestitev obsojenca - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev obsojenca v poseben prostor, saj je bil podan sum, da tožnik kakorkoli ogroža sebe ali druge, ter da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da za tožnika obstojajo razlogi za bivanje v bivalnem prostoru s strožjim režimom prestajanja kazni zapora. Ocena, da so pri tožniku podani razlogi za namestitev pod strožjim režimom, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, pravilno je bilo tudi takojšnje ukrepanje zaradi nujnosti ukrepa. Iz izpodbijane odločitve izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožniku obstajajo razlogi za namestitev v bivalni prostor s strožjim režimom.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - ogrožanje varnosti oziroma interesa ohranitve reda - zloraba svobodnejšega režima - prosti preudarek - jezik v postopku
Po naročilu tožnika je delavka v JGZ v zavod prinesla mobilni aparat. Takšno ravnanje tožnika je ogrozilo varnost oziroma interese ohranitve reda in discipline, tožnik pa je z njim zlorabil svobodnejši režim in je bila zato podana zakonska podlaga za njegovo premestitev v strožji režim prestajanja kazni zapora.
Tožnik ne zatrjuje, da jezika, v katerem se je vodil postopek, in pisnih odločb ne pozna (razume), saj bi to bil razlog, zaradi katerega bi imel v postopku pravico uporabljati svoj jezik in postopek spremljati po tolmaču. Res je, da ga je o tej pravici dolžan poučiti organ, ki vodi postopek, vendar sodišče soglaša z navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da sporni postopek ni temeljil na dejanjih, ki bi takšen pouk zahtevala.
ZIKS-1 člen 8, 15, 48. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 37, 37/5.
delo obsojencev - prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje pravic iz dela - neupravičen izostanek z dela - vpis odločitve v osebni načrt
Tožnik se v tožbi sklicuje na napačno ugotovljeno dejansko stanje, hkrati pa ne oporeka dejstvu, da je izostal iz dela od 27. 10. 2014 do 11. 11. 2014, kar je vsekakor več kot pet dni, kolikor jih zahteva Pravilnik o izvrševanju kazni zapora za prenehanje pravic iz dela. Zato je odločitev tožene stranke o prenehanju pravic iz dela tožniku z dnem 12. 11. 2014 pravilna in zakonita.
premestitev obsojenca v drug zavod - razlogi za premestitev - premestitev iz razlogov varnosti
Za odločitev v predmetni zadevi je bistvena ugotovitev, ali je obsojencu v zavodu, kjer prestaja kazen zapora, omogočeno varno prestajanje te kazni. Premeščanje obsojencev v druge ZPKZ je skrajen ukrep, ki je utemeljen le v primerih, ko v zavodu, kjer tak obsojenec prestaja kazen zapora, kljub izvedbi različnim ukrepov, temu obsojencu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti in preprečiti nadaljnjih konfliktov. Zavodi imajo pri reševanju konfliktnih situacij med soobsojenci na voljo več različnih ukrepov. Prošnja tožnika za premestitev iz zavoda, kjer tožnik prestaja kazen zapora, v drug zavod zaradi ponavljajočih groženj soobsojenca iz varnostnih razlogov zato ni utemeljena.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
Toženka je v obravnavanem primeru odločila v okviru danega pooblastila in navedla zadostne razloge za svojo odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje zaključek komisije, da se ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je vsebina petega odstavka 88. člena KZ-1, določbo pa pri svojem odločanju o prošnji za pogojni odpust komisija uporabi.
disciplinski postopek - hujši disciplinski prestopek - fizični napad na soobsojenca
Tožnik je storil hujši disciplinski prestopek fizičnega napada na soobsojenca. Dejansko stanje v zadevi je ugotovljeno na podlagi dokazil, opravljena je bila tudi ustna obravnava. Tožnik je imel možnost navesti vse okoliščine v zvezi z očitanim disciplinskim prestopkom in se seznaniti se z vsemi okoliščinami, ugotovljenimi v tem postopku. Iz ugotovitev dejanskega stanja je nedvomno ugotovljeno, da je tožnik začel fizični konflikt in fizično napadel soobsojenca ter s tem storil hujši disciplinski postopek po 2. alineji drugega odstavka 87. člena ZIKS-1.
Zakonodajalec je s 3. odstavkom 238. člena ZUP omogočil, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, vendar je obenem omogočil, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, in sicer v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Le-tega pa pritožbeni organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, temveč je zaključil, da gre za nedopustno pritožbeno novoto, četudi gre za nov dokaz z dne 16. 10. 2014, ki ga glede na datum njegove izdaje tožnica realno v upravnem postopku niti ni mogla predložiti upravnemu organu prve stopnje preden je izdal izpodbijano odločbo z dne 8. 10. 2014.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka se je v obrazložitvi svoje odločitve omejila izključno na okoliščine, ki jih kot podlago za njeno odločanje primeroma našteva peti odstavek 88. člena KZ-1. Na njihovi podlagi je prišla do ugotovitve, ki jo navedena zakonska določba določa kot temeljno pri odločanju o pogojnem odpustu, in sicer, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8/3, 79. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 85, 85/1, 85/2.
premestitev obsojenca - premestitev v drug zavod - razlogi za premestitev - ogroženost obsojenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v pritožbi le konkretiziral svoje navedbe iz prošnje za premestitev, zlasti v povezavi z razlogi prvostopne odločbe, zaradi česar bi moral drugostopni organ njegove pritožbene ugovore obravnavati po vsebini. Med razlogi, zaradi katerih je bila njegova premestitev zavrnjena, je namreč med drugim tudi izostanek konkretnih navedb o nepravilnostih s strani zaposlenih, ki pa jih je tožnik v pritožbi (glede na očitek v prvostopni odločbi) konkretiziral s podrobnimi opisi posameznih dogodkov, ki po tožnikovem mnenju izkazujejo ogroženost, šikaniranje in ignoriranje s strani zaposlenih v zavodu, kar pa je bil (kot tožnik navaja) poglavitni razlog za vložitev prošnje za premestitev. Tovrstnih navedb pa nikakor ni možno opredeliti kot nova dejstva ali/oziroma nove dokaze. Ker pa teh ugovorov organ ni preizkusil, bi pa lahko pripeljali do drugačne odločitve organa, če bi jih, sodišče odločitve organa ne more preizkusiti, saj je ostalo zaradi kršitve določb postopka dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno.
delo obsojencev - razporeditev obsojenca na delo - odločanje v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke
Odločba o razporeditvi na delo, izdana na podlagi 48. člena ZIKS-1, ne spada med odločbe, ki jih je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 treba izdati po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Take odločbe so namreč v navedeni zakonski določbi izčrpno naštete, med njimi pa odločbe o razporeditvi obsojenca na delo oziroma odločbe, izdane na podlagi 48. člena ZIKS-1, ni.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 130.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - sum storitve kaznivega dejanja
Sum storitve kaznivega dejanja je zadosten indic za pravno presojo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Navedena dejstva namreč utemeljujejo izrek, glede na 88. člen KZ-1, saj obrazložitev vsebuje dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge za v izreku navedeno odločitev.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - obrazložitev odločbe - odločanje po prostem preudarku
Za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.
namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor - odločanje po prostem preudarku - ugotovitvena sodba
Toženka bi za izrek izpodbijanega ukrepa morala pojasniti, kako tožnik s tem, ko odklanja razgovore, huje moti delavce, saj vsako motenje oziroma oviranje njihovega dela še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa. Prav tako toženka ni navedla dokumentacije, na podlagi katere ugotavlja tožnikovo kontinuirano obnašanje, tožnikovega osebnega načrta, na katerega se tudi sklicuje, pa ne prilaga. Posledično sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. To pomeni, da sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka.
Nezakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena obsojenčeva vloga za pogojni odpust, ne more izhajati zgolj iz okoliščine, da se organ ni opredelil do vseh okoliščin, primeroma naštetih v zakonu. Bistveno je, da se je pri odločanju držal z zakonom predpisanega okvira, namreč presoje pričakovanja, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja, in da je za svojo odločitev navedel ustrezne razloge.
Toženka zgolj z navedbo, da tožnik ni pokazal kritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in oškodovancev, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP. Tudi za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.
prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje - ogrožanje varnosti oziroma interesov ohranitve reda - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je tožena stranka s pritožbeno odločbo dopolnila samo z navedbo 80. člena ZIKS-1 in uradnima zaznamkoma izpovedbe zaposlene delavke v pralnem servisu, ne zadošča za preizkus njene zakonitosti. Obrazložitev odločbe, izdane po prostem preudarku, mora namreč poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP, vsebovati tudi navedbo predpisa ter razloge, s katerimi je organ utemeljil, za kaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako kot je.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 105, 105/1, 107, 107/1, 108.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.