pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Meje prostega preudarka niso bile prekoračene, tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. Navedenim zahtevam je tožena stranka v obravnavanem primeru zadostila. Ugotovila je za odločitev relevantne okoliščine in jih ocenila. Pri tem je upoštevala tako okoliščine, ki gredo tožniku v prid, kot tudi tiste nasprotne, zaradi katerih ni mogoč zaključek, da je utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
ugodnosti zapornikov - prost izhod iz zavoda - odhod iz države - osebne okoliščine - prosti preudarek
Napačno je tožbeno stališče, da organ ne bi smel vrednotiti okoliščin, ki jih je kot razlog za odhod v tujino navedel tožnik. Tehtanje teh okoliščin je ravno bistvena naloga tožene stranke, ko odloča o prošnji obsojenca. Osebne okoliščine posameznika niso splošno znano dejstvo, ampak mora tožena stranka glede na vse okoliščine konkretnega primera vsakič posebej ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki upravičujejo dodatno ugodnost. S takšnim postopanjem po mnenju sodišča tožena stranka ni kršila načela enakega obravnavanja. Zakon namreč niti primeroma ne določa situacij, ko se obsojencu dovoli odhod v tujino. S široko zakonsko dikcijo je pristojnemu organu dano upravičenje, da odloča po prostem preudarku, v takšnem primeru pa mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - smrt v družini
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to smrt ožjega družinskega člana, zaradi katere tožnik ne bi bil zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Tožnik ni izkazal utemeljenosti prekinitve prestajanja kazni zapora, niti ni izkazal, zakaj naj ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora. V zvezi s tožnikovimi argumenti, da je prizadet zaradi smrti očeta in da ne vidi več smisla za nadaljnje izvajanje kazenske sankcije, se sodišče strinja s toženo stranko, da ti argumenti niso zakonski razlog za prekinitev kazni zapora.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - odnos do kaznivega dejanja
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se, glede na vsebino 88. člena KZ-1, izda po prostem preudarku in s katero se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega.
Kritični odnos obsojenca do kaznivega dejanja ni le njegovo besedno obžalovanje, pač pa tudi odnos do obveznosti vrnitve protipravno pridobljenega premoženja, s tem pa posledično odnos do oškodovanca. Obsojenčeva pripravljenost na povrnitev škode in s tem odnos do kaznivega dejanja se ocenjuje glede na dejanske zmožnosti obsojenca, torej se glede na konkretne finančne in ostale zmožnosti obsojenca ugotavlja, ali je storil vse, kar bi v danih razmerah lahko, da bi s kaznivim dejanjem povzročeno škodo povrnil. Toženka obrazloži, zakaj je ocenila, da takšne pripravljenosti pri tožnici v zadostni meri ni zaznala.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - kritičnost do kaznivega dejanja - povračilo škode oškodovancu
Obsojenčeva pripravljenost na povrnitev škode in s tem odnos do kaznivega dejanja se ocenjujeta glede na dejanske zmožnosti obsojenca, torej se glede na konkretne finančne in ostale zmožnosti obsojenca ugotavlja, ali je storil vse, kar bi v danih razmerah lahko, da bi škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, povrnil. Tožena stranka ugotavlja, da take pripravljenosti pri tožnici ni zaznala. Sklicevanje tožnice na to, da je družba A. prenehala v postopku redne likvidacije in da zato ni več oškodovanca, do katerega naj bi pokazala svoj odnos, ni skladno s temeljim pravilom kazenskega prava, da nihče ne sme zadržati nič od tega, kar je pridobljeno s kaznivim dejanjem, še zlasti ne zato, ker je od dne, ko je bil tožnici dosojen znesek plačila, do prenehanja družbe minilo kar nekaj časa, vendar pa tožnica ni izkazala, da bi vsaj v tem času skušala poiskati kontakt z oškodovano družbo.
Namen določitve bivalnih in drugih prostorov s strožjim režimom v zaprtem zavodu ali oddelku, v katere se lahko začasno namestijo obsojenci, je zagotovitev varnosti obsojencev in delavcev zavoda ter zagotovitev reda in miru v zavodu. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalnih prostorih s strožjim režimom, sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku uporabljeno pravilno.
Ukrep namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom je bil tožniku izrečen po ugotovitvi, da obstojijo pogoji za izrek takega ukrepa iz prvega odstavka 98.a člena ZIKS-1. Enako velja za odločitev o podaljšanju takega ukrepa.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v času njene izdaje že prestal 97,6% kazni in da jo v celoti prestane dne 13. 5. 2015. Glede na to, da je tožnikova zaporna kazen že potekla oziroma jo je že prestal, tožnik v tožbi, ki jo je vložil 11. 5. 2015, več ne izkazuje pravnega interesa (pravne koristi) za rešitev tega spora.
Zaradi uporabe pojma „predvsem“ določilo 5. odstavka 88. člena KZ-1 ne določa taksativno tistih okoliščin, ki se izključno lahko upoštevajo pri odločanju, ampak organ lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so smiselno in dovolj povezane z institutom pogojnega odpusta in okoliščinami, ki so izrecno navedene v določilu 5. odstavka 88. člena KZ-1. Po mnenju sodišča je takšna okoliščina tudi dejstvo, da je bil vlagatelj prošnje obsojen še za neko drugo za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se je kazenski postopek v času odločanja o prošnji za pogojni odpust že končal, pri čemer pa vlagatelj prošnje kazen še ni prestal, to (drugo) kaznivo dejanje pa je bilo storjeno pred nastopom kazni zapora.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na pravilno pravno podlago, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka in če prestane preizkus t.i. testa očitne (ne)razumnosti.
disciplinski postopek - stroški postopka - zastopanje po odvetniku - obrazložitev odločbe
Samo obrazložitev, da posebni stroški v postopku odločanja niso nastali, ni dovolj, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost takšne odločitve. Tožena stranka mora obrazložiti pravno podlago, to je posamezne določbe 118. člena ZUP ali še morebitno drugo zakonsko podlago, ki se nanaša na stroške upravnega postopka ter obrazložiti, zakaj po njeni presoji, kljub stroškovniku na vlogah, posebni stroški v postopku odločanja niso nastali.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 8, 105, 107. ZUP člen 9.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - načelo zaslišanja stranke
Tožniku v postopku ni bila dana možnost udeležbe in tako ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to narekuje 9. člen ZUP.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu za katerega je določen. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke, da na podlagi zavodskega poročila ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - formalni in materialni pogoj - odprt kazenski postopek - odnos do oškodovanca - obrazložitev odločbe
Iz spremnega dopisa direktorice, s katerim sta bili toženi stranki poslani obe potrdili sodišč o tem, da tožnica ni v kazenskem postopku, je razvidno, da je bila tožena stranka o nepravilnih podatkih glede odprtih kazenskih postopkih tožnice sicer obveščena na seji, kjer je bila sprejeta sedaj izpodbijana odločitev. Sodišče zato meni, da je tožena stranka zmotno ocenila dejansko stanje oziroma okoliščine glede nasprotujočih si podatkov o odprtih kazenskih postopkih tožnice ni v zadostni meri raziskala in je s tem dejansko stanje tudi nepopolno ugotovila.
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bila družba A., d.o.o., Koper iz sodnega registra izbrisana dne 16. 12. 2013. Glede na tako okoliščino bi morala tožena stranka oceniti tožničino obveznost izpolnitve dosojenega premoženjskopravnega zahtevka, torej oceniti ali ta obveznost še obstaja in če obstaja, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana šele pol leta po tem, ko je sodba, s katero je bilo odločeno tudi o premoženjskopravnem zahtevku postala pravnomočna. Šele po ugotovitvi teh podatkov bi lahko tožena stranka ocenila tožničin odnos do oškodovanca.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da je pri presoji ali naj se tožnik pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, upoštevala njegovo vedenje med prestajanjem kazni zapora, pa tudi to, da je tožnik prvič na prestajanju zaporne kazni, da nima drugih odprtih kazenskih postopkov in da ima urejene pogoje za življenje. V obrazložitvi ni navedeno, ali so zadnje tri okoliščine tožnikovi prošnji v prid ali ne, niti se do teh okoliščin tožena stranka ni posebej opredeljevala in je po mnenju sodišča že v tem delu obrazložitev nepopolna.
Do bistvene razlike med nezmožnostjo oddaje in zavestno odklonitvijo oddaje urina, se tožena stranka ni opredelila, pač pa je ocenila, da je tožnik s tem, ko urina ni mogel oddati, zlorabil milejši režim prestajanja kazni, kar navaja kot prvi razlog za zavrnitev njegove prošnje za pogojni odpust. Obrazložitev izpodbijane odločbe tudi v tem delu ni argumentirana, pač pa le povzetek navedb poročila zavoda.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - izvedensko mnenje
Že sam odnos tožnika, ki odklanja odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ni pripravljen storiti nobenega koraka v smeri odprave vzrokov za to dejanje ter povzročenih posledic, po mnenju sodišča kaže, da je utemeljen zaključek tožene stranke, da prognoza glede njegove ponovitvene nevarnosti ni pozitivna.
Iz izvedenskega mnenja je tožena stranka v obrazložitev izpodbijane odločbe povzela le tisti del mnenja, ki se nanaša na oceno tožnikove osebnosti, ne pa na njegov psihični odnos do storjenega kaznivega dejanja, kar po mnenju sodišča ni sporno. Osebnost, kot jo definira psihološka znanost, je namreč relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih ter telesnih značilnosti posameznika. To pa pomeni, da ocena osebnosti, ki jo izvedenec poda na podlagi psihološkega pregleda in preizkusov posameznika, ni ocena, ki bi se omejila na čas izdelave te ocene, temveč je ocena osebnosti kot take.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - bolezen
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema. Zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal, da zaradi bolezni, ki je bila pri njem ugotovljena, ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - zdraviliško zdravljenje - neodobritev zdraviliškega zdravljenja s strani ZZZS
Pravni inštitut prekinitve prestajanja kazni zapora, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to potrebno zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje, ki ga obsojencu zavod, zaradi njegove hude bolezni ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Takšna formulacija navedene določbe ZIKS-1 zahteva, da mora biti za tovrstno izpolnjevanje zahtevanega zakonskega pogoja izkazana upravičenost z odločbo pristojnega organa, ki o tem odloča, to je ZZZS. Zgolj z opisovanjem svoje bolezni oziroma svojega zdravstvenega stanja tožnik ne more uspeti.
premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v prostore s strožjim režimom - razlog za podaljšanje premestitve - prosti preudarek
Ocena, da so pri tožniku podani razlogi za podaljšanje njegove namestitve pod strožjim režimom, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Iz izpodbijane odločitve izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožniku obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom.