pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - tožbeni zahtevek - načelo zaslišanja strank
Tožnik v tožbi, ker je prava neuka stranka, sicer res izrecno ni postavil posebnega tožbenega zahtevka, ampak v zvezi s tem zgolj navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo z namenom, da jo sodišče presodi, obravnava, preizkusi njeno zakonitost. Iz navedenega povsem jasno izhaja kot tudi iz tožbe kot celote, da tožnik smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.
Med primeroma navedenimi okoliščinami, s pomočjo katerih komisija za pogojni odpust preverja, ali je ponovitvena nevarnost podana, je sicer res naveden tudi odnos obsojenca do kaznivega dejanja in do oškodovanca, vendar pa mora biti podana vzročna zveza med določeno ugotovljeno okoliščino in ponovitveno nevarnostjo. Ni razvidno, zakaj naj bi dejstvo, da je bil odplačan doslej le manjši del protipravno pridobljene premoženjske koristi, kazal na ponovitveno nevarnost. Pri tem bi bilo potrebno preveriti, kakšne možnosti je tožnik imel, da bi odplačal večji delež protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Postavlja se vprašanje, ali je tožnik v imel možnosti, da bi začel plačevati tisto, kar mu je bilo s prvostopenjsko sodbo naloženo, oziroma kakšne so bile te možnosti. Tožena stranka pa v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da se do tega izjasni.
Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
Ne drži, da ob takšni razlagi, kot jo je zavzela toženka, 88. člena KZ-1 ni mogoče uporabiti v primeru, ko je pogojna kazen preklicana. Tudi če obsojenec prestaja kazen, ker je pogojna kazen preklicana, se ta zakonska določba lahko uporabi. Zakon pri presoji, ali se sme obsojenca predčasno odpustiti s prestajanja kazni, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja, kot upoštevne okoliščine ne določa preklica pogojne obsodbe, ampak določa povratništvo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - kritičen odnos
Po določbi 108. člena ZIKS-1 direktor zavoda odločitev o pogojnem odpustu sprejme na podlagi prostega preudarka. Če je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen v z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, da je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
Predčasen odpust prestajanja kazni ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Med te pa sodi vsekakor tudi kritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in (tudi) odvisnosti od alkohola.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Po določbi petega odstavka 88. člena KZ-1 in po uveljavljeni sodni praksi je odprti kazenski postopek ter dejstvo, da tožeča stranka škode oškodovancem ni povrnila, zadosten razlog za zavrnitev prošnje za pogojni odpust, ne glede na to, da pri tožeči stranki ni bila zaznana disciplinska in varnostna problematika, da upošteva navodila hišnega reda ter da ima do zaposlenih in do soobsojencev primeren odnos.
izvrševanje kazenskih sankcij - odhod v drugo državo - osebne okoliščine - prosti preudarek
Določba drugega odstavka 77. člena ZIKS sama po sebi ne odseva vseh meril, ki vplivajo na odločitev, kar pomeni, da je zakonodajalec pristojnemu organu z njo podelil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. V takem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano in ki izhajata iz zakona (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Če gre za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu: v nadaljevanju ZUS-1).
Odhod iz države je mogoče dovoliti izključno tedaj, ko to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, pristojni organ pa v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku presoja še, ali je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj izjemnosti.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Odločanje o pogojnem odpustu ne pomeni izključno odločanja po prostem preudarku, kot zmotno meni tožnik. Zakon namreč pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (da je obsojenec "lahko" pogojno odpuščen) veže na predhodno izpolnitev pogoja, namreč na ugotovitev pristojnega organa, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja. Povedano drugače: če tega ni mogoče utemeljeno pričakovati, presoja o možnosti pogojnega odpusta ob upoštevanju okoliščin, ki jih zakon našteva v nadaljevanju navedene določbe, sploh ne pride v poštev. Zakonska norma v delu, ki se nanaša na navedeni pogoj, v celoti odraža edino merilo, pomembno za odločitev, kar pomeni, da ne dovoljuje prostega preudarka, temveč je z njo predpisano pravno vezano odločanje.
varstvo ustavnih pravic - odlog izvršitve kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
Sestanek tožnika na CSD v Splitu ni takšna osebna okoliščina, ki bi v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZIKS-1 utemeljevala odhod v tujino med koriščenjem prostega izhoda. Odhod v tujino, kot ga predvideva zakon, je namreč izjema. Obsojenec praviloma med prostim izhodom ne sme zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo njegove osebne okoliščine, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje. V konkretnem primeru ne gre za enkraten dogodek, ampak se tožnik želi udeležiti postopka pred upravnim organom, ki se ga po njegovem pooblastilu lahko udeleži tudi druga oseba. Ne samo, da ne gre za enkraten dogodek v smislu neponovljivosti, ampak je po navedenem tožnikove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi v postopku urejanja stikov z mladoletnim otrokom, ki živi na Hrvaškem, mogoče zavarovati na drug način, ki manj posega v izvrševanje zaporne kazni.
Tožnik je večkratni splošni povratnik na prestajanju 20-letne kazni zapora, od katere je na dan 29. 2. 2016 prestal 64,8 % kazni, kar je manj od treh četrtin prestane kazni zapora, in ima tudi odprt še en kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen. Slednje je, ob izpolnjevanju pogoja glede minimalnega prestanega časa zaporne kazni, materialni pogoj za odločanje o pogojnem odpustu in v njem so dane meje odločanja po prostem preudarku, kolikor je ta pogoj izpolnjen. Tehtanje ostalih pogojev, ki se presojajo v okviru kriterijev iz 2. stavka 5. odstavka 88. člena KZ-1 v primeru, če obsojenec ne izpolnjuje pogoja glede minimalnega prestanega časa zaporne kazni, niti ni potrebno.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. ZIKS-1 člen 106, 106/7.
pogojni odpust - bistvena kršitev - kršitev načela zaslišanja stranke
Utemeljen je tožbeni ugovor absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1 v povezavi s 3. točko 2. odstavka 237. člena ZUP, saj je tožena stranka izvedla postopek, in sicer izredno sejo Komisije za pogojni odpust dne 29. 3. 2017 brez njegove prisotnosti, v zapisniku navedene seje pa zapisala, da obsojenec ni podal dodatnih pojasnil k prošnji za pogojni odpust, tako da v konkretnem primeru pravica do izjave stranke v postopku ni bila v polnosti uveljavljena oziroma tožniku tako ni bila dana možnost udeležbe v postopku na učinkovit način ter tako ni imel možnosti izjaviti se o ključnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to narekuje 9. člen ZUP.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz pravno relevantnih dejstev v zvezi z ravnanjem tožnika, ki jih je organ ugotovil predvsem na podlagi uradnega zaznamka pravosodnega policista z dne 12. 7. 2016, je upravni organ pravilno ocenil, da je tožnik nevaren in da ogroža druge obsojence. Zato je pravilen tudi zaključek upravnega organa, da je tožnika treba za določen čas namestiti v posebej varovan oddelek v okviru zavoda.
Kadar pa gre za odločanje o nujnih ukrepih v javnem interesu, tako kot v konkretnem primeru, ko se organ sklicuje na obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, lahko organ odloči v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - ponovitvena nevarnost
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. Odločba o pogojnem odpustu je glede na vsebino 88. člena ZIKS-1 izdana po prostem preudarku, saj okoliščine, ki se upoštevajo pri pogojnem odpustu, niso naštete taksativno, temveč le primeroma.
Pravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja pooblastilo, dano v sedmem odstavku 106. člena ZIKS-1, v skladu s katerim predsednik komisije v primeru, ko v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta nastanejo razlogi, zaradi katerih komisija verjetno ne bi ugodila prošnji ali predlogu za pogojni odpust, če bi zanje vedela, zadrži izvršitev odločbe, dokler komisija ponovno ne odloči o prošnji oz. predlogu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Odločitev o tem, da se dovoli predaja tožnika Republiki Italiji, je sprejel izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožniku že s tem zagotovljeno sodno varstvo njegovega pravnega položaja.
Upravni organ na podlagi določbe 88. člena KZ-1 odloča po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti upravna odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. Namen in obseg prostega preudarka pa izhaja iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano (v danem primeru 88. člen KZ-1).
Okoliščine, ki so narekovale v izreku izrečeno posledico, so obširno, jasno in povsem konkretno razvidne iz opisa dejanskega stanja in navedbo razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane upravne odločbe vsebuje jasno utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogojev iz petega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršitve kazni zapora
Izpodbijana odločba je bila sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije. Sodno varstvo je zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče. Izpodbijana odločba torej ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
izvrševanje kazenskih sankcij - prenehanje pravic iz dela obsojenca - skrajšani ugotovitveni postopek
Po členu 75.a ZIKS-1 direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če neupravičeno odkloni delo, pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Po 8. členu ZIKS-1 se odločbe izdane, med drugim na podlagi 57.a člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek). Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 8. člena ZIKS-1).
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanje in da druge okoliščine dokazuijejo, da je osebnostno urejen.
izvrševanje kazenskih sankcij - prekinitev prestajanja kazni - zdravstveni pregled - ponarejeni dokumenti - poziv na prestajanje kazni zapora
Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi ni odločitev o prekinitvi prestajanja kazni zapora na podlagi prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, temveč odločitev, da se je tožnik dolžan vrniti na prestajanje zaporne kazni, ker so prenehali razlogi, ki so utemeljevali pozitivno odločitev o prekinitvi prestajanja kazni. Odločitev temelji na petem odstavku 82. člena ZIKS-1, po katerem pokliče direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena, če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi. Pravno relevantna za odločitev v tej zadevi so torej dejstva, ki so kot taka določena v petem odstavku 82. člena ZIKS-1, ta pa so v razlogih izpodbijane odločbe ugotovljena in z navedenimi dokazi zadostno izkazana.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - meje prostega preudarka
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen.
prekrški - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - uradna evidenca - evidenca o vozniških dovoljenjih - izbris podatkov iz uradne evidence - pogoji za izbris iz evidence - varstvo osebnih podatkov
V obravnavanem primeru je bil tožniku s prekrškovno odločbo izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedena razlaga o izbrisu vseh pravnih posledic bi v konkretnem primeru torej pomenila ponovno vzpostavitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšna razlaga pa ne bi bila ustavno skladna, saj dovoljenje, ki je prenehalo veljati, ne more zgolj zaradi izbrisa prekrškovne oziroma kazenske sodbe ponovno začeti učinkovati. Sicer pa tudi tožnik v tožbi meni, da po ustavno skladni razlagi v evidenci vozniških dovoljenj (po izbrisu) ostane podatek, da posameznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, torej tudi po njegovi razlagi ne prenehajo vse pravne posledice prekrškovne odločbe.