Ugotovitev, da je tožniku izrečena kazen zapora že iztekla, pomeni, da si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pa pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu s prestajanja kazni zapora, ni spremenil v ugotovitvenega.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - razlogi za prekinitev - zdravstveni razlog - začasna odredba
V primeru, da je ogroženo življenje tožnika, varnostni zadržek ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo življenja. Potrebno je tehtanje med varnostnimi zadržki in zdravstvenim stanjem tožnika ter rešitvijo, ki jo za to tožnik predlaga. Seveda pa, v kolikor tožnik vztraja pri operaciji v Avstriji, bo moral, glede na razloge, ki jih je organ navedel pri presoji varnostnega zadržka in ga povečujejo (da se iz prejšnjih prekinitev kazni zaradi zdravljenja v Avstriji ni vrnil; ter da je med prekinitvijo kazni storil nova kazniva dejanja), izkazati, da je pri njem le operacija aortne zaklopke v Avstriji rešitev za njegovo zdravje oziroma življenje, s pregledom in izvidom iz ustrezne ambulante v Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pravna sredstva - izčrpanje pravnih sredstev - odločanje v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo
Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper akt, ki skladno z določbo 8. člena ZIKS-1 ni upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Organ za brezplačno pravno pomoč bi z dodelitvijo zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja za vložitev tožbe po 2. členu ZUS-1 presegel namen ZBPP, ki je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek - pravno svetovanje
Brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tudi v obliki pravnega svetovanja za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - pristojnost organa
Vlagatelj podaja prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi protizakonite obravnave in kršenja človekovih pravic ter poniževanja s strani pravosodnih policistov. Ker je vlagatelj obsojenec na prestajanju zaporne kazni, je glede uveljavljanja njegovih pravic in varstva pravic obsojencev, potrebno uporabiti ZIKS, ki ima v 83. členu posebno določbo za uveljavljanje varstva pravic obsojencev, ki menijo, da so podvrženi mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, za kar lahko zahtevajo sodno varstvo.
ZBPP člen 24, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 73, 85, 85/4. ZUS-1 člen 4, 4/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - subsidiarni upravni spor
V primeru ugotavljanja pogojev za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. Navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, ta pa se kaže v uresničevanju pravice od sodnega varstva.
V skladu s četrtim odstavkom 85. člena ZIKS-1 je tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper odločitev direktorja zavoda, o kateri odloča generalni direktor, nato pa še na ministrstvo za pravosodje. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja o prepovedi stika z mediji, ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZIKS-1 člen 71, 71/1. ZBPP člen 36. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 2, 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Odločanje o tem, ali se obsojencu omogoči dopisovanje z drugimi osebami (ki niso ožji družinski člani) poteka po določbah ZUP, kar po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre za upravno zadevo, o kateri se odloči z upravnim aktom. Zoper te odločitve pa je, potem ko so izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, dovoljena tožba v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.
Zoper odločitev izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1 ni mogoča tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij. Tega privilegija pa je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe še ni podana pozitivna prognoza, utemeljeno pa je tudi stališče toženke, ki sledi uveljavljeni sodni praksi (sodba št. I U 1513/2018, I U 1173/2019 in druge), da je treba pri odločitvi o zavrnitvi predloga za pogojni odpust upoštevati neprestano zaporno kazen zaradi drugega pravnomočno ugotovljenega kaznivega dejanja.
izvrševanje kazni zapora - prekinitev prestajanja zaporne kazni - uporaba prostega preudarka - mnenje posebne zdravniške komisije
Tožena stranka je z namenom presoje strokovnih vprašanj glede bolezni, zdravljenja in potrebne zdravstvene oskrbe pridobila mnenje posebne zdravniške komisije. Sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da ni izkazano, da zavod tožniku ne bi mogel zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe.
obsojenec - kazen zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - obrazložitev odločbe - prosti preudarek
Ukrep iz 98. a člena ZIKS-1 nima kaznovalnega namena, ampak gre za institut varnostne narave, s katerim naj bi se v konkretnem primeru zagotovilo, da obsojeni tožnik s svojim vedenjem ne bi huje motil delavcev zavoda. V izpodbijani odločbi pa ni obrazloženo, v čem se kaže zatrjevana hujša motnja pri delu delavcev zavoda oziroma na kakšen način so tožnikova pisanja vplivala na opravljanje dela delavcev zavoda in zakaj je tožnikovo ravnanje mogoče opredeliti kot „hujšo motnjo“.
ZIKS-1 člen 73, 73/5, 73/6, 85. ZUS-1 člen 4. ZBPP člen 26.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvrševanje kazenskih sankcij - pravno svetovanje - upravna zadeva - subsidiarni upravni spor
Odločanje o dovolitvi stika z mediji po petem in šestem odstavku 73. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Za upravno zadevo namreč gre, če je s predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek (drugi odstavek 2. člena ZUP), kar pomeni, da postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Enako velja za pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1. Pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1 so predvidena za druge kršitve pravic in druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, kar pomeni za vse druge, za katere ni predvideno sodno varstvo po 83. členu ZIKS-11.
Ko gre za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, se ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP.
izvrševanje kazenskih sankcij - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pasivna legitimacija
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo organa druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba. Ker posledično s tožbo izpodbijani akt ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo.
Tožbo v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko, B.B., zaposleno na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je sodišče zavrglo tudi iz razloga, ker drugotožena stranka ni oseba iz petega odstavka 17. člena ZUS-1, niti ni drugotožena stranka v svojem imenu izdala akta iz 1. člena ZUS-1.
Ker se po izteku celotne kazni, na katero se nanaša prošnja za pogojni odpust (o kateri je odločeno z izpodbijano odločbo), pravni položaj tožnika tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča ne bi mogel spremeniti, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker tožnik zaporne kazni ne prestaja več, in ker glede na to tudi ni izkazal morebitnega pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, sodišče ugotavlja, da nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o tožbi, saj si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Z dnem odpusta s prestajanja kazni zapora je namreč tožnikov pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom prenehal.
obsojenec - kazen zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - obrazložitev odločbe - prosti preudarek
Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem strokovne delavce zavoda motil s tako intenziteto, da je to resno vplivalo na izvajanje njihovega dela (na primer: z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev oziroma npr. da bi se mu pridružil pri takšnem vedenju še kakšen drug obsojenec), kar je terjalo tako ukrepanje, kakor je namestitev v poseben strožji režim. Takšne ocene pa niti prvostopenjski organ, niti pritožbeni organ v izpodbijani odločbi nista napravila, saj nista ocenila tožnikovega vedenja v luči povezave med zatrjevanimi dogodki in hujšo motnjo za delo osebja zavoda.
pogojni odpust - izjemni pogojni odpust - skrajšani ugotovitveni postopek - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Presoja zakonitosti izposbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za pogojni odpust na podlagi šestega odstavka 88. člena Kz-1, torej za izjemni pogojni odpust, je s strani sodišča zadržana.
Pogojni odpust ne predstavlja obsojenčeve pravice v smislu odločanja o upravni zadevi, ampak gre, skladno s pravili ZIKS-1, za diskrecijsko odločanje pristojnega upravnega organa, ki pa mora biti pravno vezano in odločitev o uporabi prostega preudarka tudi obrazložena, zato da omogoča presojo zakonitosti odločitve.
kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - novo kaznivo dejanje - datum storitve kaznivega dejanja
Iz tretjega odstavka 82. člena KZ-1 izhaja, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi, da za izbris obsodbe ni pomemben izrek nove sodbe, temveč zgolj in izključno le datum storitve kaznivega dejanja po novi obsodbi.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - ponovitvena nevarnost
Že samo okoliščina, da so se proti tožniku vodili tudi drugi kazenski postopki, lahko pripelje do sklepa, da ne gre pričakovati, da po pogojnem odpustu tožnik ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
Tožnik kljub vedenju, da je potrebno zaradi rojstva otroka urediti prebivališče, tega do otrokovega rojstva ni uredil, česar s tožbo ne zanika. Nadalje tudi ne zadošča zgolj navajanje tožnika, da je s CSD dne 30. 5. 2019 sklenil dogovor, da se bo s partnerko začasno naselil v najemniško stanovanje v Ljubljani, do realizacije tega dogovora pa ni prišlo, saj je že dne 31. 5. 2019 začel s prestajanjem kazni zapora. Dokaza v zvezi z domnevno sklenjenim dogovorom tožnik namreč ne predloži. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožnik niti v prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora niti v tožbi ne pojasni, kako konkretno bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine v primerjavi z obstoječimi bivanjskimi razmerami. Prav tako tožnik ne pojasni, na kakšen način bi on lahko to poslabšanje preprečil, in tudi v zvezi s slednjim ne predloži nobenega dokazila. Zgolj tožnikovo pavšalno vztrajanje, da je prekinitev prestajanja kazni zapora nujno potrebna zaradi njegove pomoči pri varstvu in negi otroka, za katerega obstaja visoka stopnja ogroženosti in posledično velika verjetnost nastanka težko popravljive škode na otrokovem zdravju, ne zadošča za prekinitev kazni.
ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bilo vročeno mnenje PZK. Toženka to opustitev utemeljuje s tem, da ne gre za izvedensko mnenje, na katerega bi tožnik lahko dajal pripombe. Vendar takšno razumevanje določil postopka ni pravilno. Prvi odstavek 9. člena ZUP določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Nadalje tretji odstavek tega člena določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZIKS-1, pa tudi noben drug predpis, ne izključuje pravice tožnika, da bi se izjasnil o okoliščini, ki jo toženka šteje za pomembno, saj je nanjo oprla svojo odločitev. Mnenje PZK izrecno povzema in navaja, da PZK priporoča prekinitev kazni le, če bo indicirano operativno zdravljenje, iz česar torej izhaja, da je mnenje upoštevala kot okoliščino oziroma dokaz, da prestajanja kazni zaradi nudenja zdravstvene oskrbe ni potrebno prekiniti, razen če bi bilo indicirano operativno zdravljenje.