Pravovarstveni interes mora obstajati v času vložitve tožbe in ves čas postopka. Ker se pravni položaj tožnika po tem, ko je bil iz zapora odpuščen, tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča ne bi mogel spremeniti, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZIKS-1 člen 8, 85, 236. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - sodno varstvo - upravni spor - učinkovito pravno sredstvo
Določba 8. člena ZIKS-1 določa, da se odločbe, izdane na podlagi 236. člena ZIKS-1, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem pa določbe 8. člena ZIKS-1 ne predvideva pritožb zoper vse odločitve in dejanja prvostopenjskega organa, ki temeljijo na podlagi 236. člena ZIKS-1. Vendar ima obsojenec v primeru, ko gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, ki niso zajete v 236. členu ZIKS-1, zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo na podlagi 85. člena ZIKS-1.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Po določbi prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 se odločbe, izdane na podlagi 25. in 26. člena tega zakona, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedeno izrecno zakonsko določbo, pri čemer ZIKS-1 postopek sodnega varstva izrecno ne izključuje, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za obravnavanje predlagane začasne odredbe.
odločanje po prostem preudarku - premestitev obsojenca
Sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku.
ZUP ne pozna prekinitve izvršilnega postopka, prav tako pa ne pozna prekinitve postopka po pozivu za nastop kazni iz razlogov, ki jih v svojem predlogu navaja tožeča stranka, zato bi moral upravni organ prve stopnje predlog tožeče stranke zavrniti, saj v zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka, ki je bil sprožen zaradi izvršitve sodbe pristojnega sodišča, opremljene s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti.
KZ člen 109, 109. ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8, 8/2. ZUS-1 člen 40, 40/3, 65, 40, 40/3, 65.
prosti preudarek - spor polne jurisdikcije - pogojni odpust
Odločba o pogojnem odpustu je ne glede na njeno kazenskopravno vsebinsko podlago upravni akt (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 440/2006 z dne 21. 4. 2006). Glede na določbe 109. člena KZ gre za upravno odločanje, pri katerem tožena stranka lahko v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek). Meje odločanja po prostem preudarku so podane v prvem stavku 4. odstavka 109. člena KZ: tožena stranka lahko prosti preudarek uporabi šele potem, ko ugotovi, da je pri obsojencu, o katerega pogojnem odpustu odloča, mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele v primeru, če je ugotovitev pozitivna, lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. O tem, kakšna so pri obsojencu pričakovanja glede ponovitve kaznivega dejanja, odloča na podlagi okoliščin, ki jih 4. odstavek 109. člena določa v drugem stavku. Pri pozitivnem odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za odločanje na podlagi diskrecijske pravice. Kadar gre za takšno podlago upravnega odločanja, sodišče nima pooblastila za sojenje v sporu polne jurisdikcije, saj je v zadevah upravnega odločanja na podlagi diskrecijske pravice pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je podeljena (3. odstavek 40. člena ZUS-1).
upravni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - izbirna pravica - nepravdni postopek
Stranka, ki uveljavlja vrnitev istega premoženja v sodnem in upravnem postopku, ima izbirno pravico, da se odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali ZDen).
Glede na naravo upravne stvari, kot je odločanje o prošnji za pogojni odpust, je presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana. Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre namreč za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka (2. odstavek 25. člena ZUS) in če prestane preizkus t.i. testa razumnosti. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je to privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.
ZIKS člen 79, 79/1, 79, 79/1. URS člen 35, 15, 15/2, 15/3, 35, 15, 15/2, 15/3. ZUP člen 214, 254, 254/2, 214, 254, 254/2.
omejevanje človekovih pravic - prestajanje kazni zapora - pravica do človeškega življenja in zasebnosti - način uresničevanja pravice - izvrševanje kazenskih sankcij
Prestajanje kazni zapora že po svoji naravi pomeni, da obsojenec v času prestajanja kazni uresničuje svoje pravice do zasebnosti, ali družinskega življenja oziroma splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave) na specifičen način, vendar se to ne šteje za omejevanje človekove pravice v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave, ampak za način uresničevanja teh pravic v okoliščinah, ko je obsojencu izrečena kazen zapora (2. odstavek 15. člena Ustave). Še posebej se ne more šteti, da gre za omejevanje navedenih pravic zasebnosti obsojenca, kar bi sicer zahtevalo tehtanje na eni strani pravic obsojenca in javnega interesa oziroma pravic do varnosti drugih zapornikov na drugi strani, v primeru kot je obravnavani, ko obsojenec sam s svojimi ravnanji očitno odločilno vpliva na način uresničevanja pravic, katerih presojo zahteva s tožbo v upravnem sporu.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena, in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka ter ali prestane preizkus t.i. testa očitne (ne)razumnosti.
V obravnavanem primeru je bila tožeči stranki v prekrškovnem postopku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki preneha veljati že s samo pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila sankcija izrečena. Obveznost izročitve vozniškega dovoljenja upravnemu organu pa se izvršuje v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da je storilec prekrška dolžan takšno vozniško dovoljenje, pri katerem je že nastopila neveljavnost, izročiti pristojnemu upravnemu organu.
ZUS člen 69, 69/1, 69/2, 69, 69/1, 69/2. ZIKS-1 člen 25/2, 24, 24/1-1, 25, 25/2, 24, 24/1-1, 25.
odložitev izvršitve
Ker je razlog za odložitev izvršitve zaporne kazni le hujša bolezen zaradi katere obsojenec ni zmožen nastopiti kazni, je tožnik v zmoti, če meni , da se kazen lahko odloži tudi ko ne gre za hujšo bolezen in je obsojenec v zvezi z zdravstvenimi težavami napoten na pregled k specialistu. Po presoji sodišča zato ugotavljanje dejstva, za ugotovitev katerega je tožnik predlagal izvedenca medicinske stroke, sploh ni pravno pomembno.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZIKS člen 107, 107/2, 107, 107/2. URS člen 15, 15/3, 34, 15/3, 34, 15, 15, 15/3, 34, 15, 15/3, 34. KZ člen 109, 109/4, 109, 109/4. ZUS člen 60/1, 60/1-2, 41, 41/1, 60, 60/1, 60/1-2, 41, 41/1, 60. ZUP člen 214/1-3, 214/1-5, 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214, 214/1, 214/1-2.
načelo sorazmernosti - prosti preudarek - polje proste presoje
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka in če prestane preizkus t.i. testa razumnosti. To v primeru določila 4. odstavka 109. člena KZ najprej pomeni, da ima tožena stranka v mejah zakonskega pooblastila in v skladu z njegovim namenom prosti preudarek, ali bo prosilca pogojno odpustila ali ne in ima prosto polje presoje, kateremu kriteriju iz določila 4. odstavka 109. člena KZ bo dala prednost in ga bo v konkretnih okoliščinah štela za odločujočega v povezavi z drugimi ali brez drugih kriterijev iz tega določila glede na naravo storjenega kaznivega dejanja. Po presoji sodišča predpostavka tožene stranke, da kritičen odnos do kaznivega dejanja nujno vsebuje tudi priznanje obsojenca za storjeno kaznivo dejanje, ni očitno nerazumna.
Glede na določbe ZIKS-1 odloča o premestitvi obsojenca direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan utemeljen premestitveni razlog. Kadar je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri le ali je upravni akt nezakonit, ker je bil prekoračen obseg prostega preudarka ali ker je bil preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Namen pooblastila za odločanje po prostem preudarku bi bil po mnenju sodišča prekoračen, če bi odločitev o premestitvi ogrozila izvrševanje izrečene kazni.
KZ člen 106, 106/1, 109, 109/1, 109/2, 109/4, 109/5, 109/6. URS člen 14, 14/2, 19, 22, 25, 32, 34, 35, 156. ZIKS člen 82, 82/1, 82/2, 105, 105/1, 105/3, 106, 107, 107/1, 107/2. ZUP člen 7, 28, 138, 145, 145/1. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-4, 60/3.
diskriminacija - pogojni odpust - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti
Sistematična, jezikovna, logična in ustavi-naklonjena interpretacija določila 109. člena KZ torej dopušča, da bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 5. odstavka 109. člena KZ. Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku vložil prošnjo za pogojni odpust na podlagi določila 1. odstavka 109. člena KZ, ne odvezuje tožene stranke, da njegovo prošnjo obravnava po določilu 5. odstavka 109. člena KZ.
Glede na določbe 79. člena ZIKS-1 odloča o premestitvi direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka je vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. Namen pooblastila za odločanje po prostem preudarku bi bil po mnenju sodišča prekoračen, če bi odločitev o premestitvi ogrozila izvrševanje izrečene kazni.
ZUP člen 253, 253. ZIKS-1 člen 82, 82/4, 82/4, 82.
prekinitev prestajanja zaporne kazni
Določbo 4. odst. 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je potrebno razlagati tako, da se v tej določbi 6 mesečni rok nanaša na primere, ko je bilo o prejšnji prošnji odločeno meritorno, torej odločeno o utemeljenosti razloga prekinitve prestajanja zaporne kazni.
Tožena stranka sicer ne navaja pravne podlage za razveljavitev spornega naloga, glede na razloge izpodbijane odločbe pa gre po presoji sodišča za razveljavitev po določbi drugega odstavka 274. člena ZUP.
V obravnavanem primeru je bil nalog za izvršitev kazni zapora, ki ga je šteti kot upravno odločbo, izdan dne 7.3.2001, Zavodu za prestajanje kazni zapora A pa vročen 8.3.2001, medtem ko je bila odločba o njegovi razveljavitvi izdana šele 27.3.2003. Glede na navedeno je bil rok za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, zamujen.
ZP člen 57, 57. ZUP člen 290, 290/1, 290, 290/1. ZIKS-1 člen 2/1, 1, 1/2, 2, 2/1, 1, 1/2, 2.
upravna izvršba
Po 1. odstavku 290. člena ZUP je treba v sklepu, izdanem na tej podlagi, ugotoviti izvršljivost odločbe, ki naj se izvrši. Preizkus izvršljivosti ne more obsegati zgolj preizkusa, ali je izvršljivost nastopila. Organ, ki opravlja izvršbo, mora po uradni dolžnosti paziti, da je odločba izvršljiva tudi še v času izdaje sklepa. To pomeni, da mora ob izdaji sklepa paziti oziroma ugotoviti, ali niso po nastopu izvršljivosti nastale ter ne obstajajo kakšne okoliščine, ki izvršljivost izključujejo, npr. zastaranje izvršitve sankcije.