obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora - podaljšanje premestitve - razlogi za premestitev
O premestitvi obsojenca v drug zavod odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od razlogov za premestitev, ki jih določa zakon.
Ker mora komisija za pogojni odpust o svoji odločitvi izdati pisno odločbo (107. člen ZIKS-1), odločitev komisije z redne seje dne 16. 3. 2012 pa v obravnavanem primeru ni bila izdana pisno (in vročena tožniku), ta odločitev nima pravnega učinka.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.
KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZIKS-1 člen 8, 105, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - vedenje med prestajanjem kazni - povratnik
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik večkrat obsojen, to dejstvo pa je potrebno upoštevati pri oceni materialnega pogoja, ali je možno utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - odprti kazenski postopki - odnos do oškodovanca
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust, saj ima odprte še tri kazenske postopke, iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da škode, povzročene s kaznivim dejanjem, oškodovancu še ni povrnil.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - odnos do kaznivega dejanja - neenako obravnavanje
Pogojni odpust glede na zakonske določbe ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, in o katerem se odloča v upravnem postopku. Gre torej za upravno odločbo, ki se z ozirom na vsebino 88. člena KZ-1 izda po prostem preudarku.
Odklanjanje psihološke obravnave potrjuje nekritičen odnos tožnika do storjenega kaznivega dejanja, kar tudi po presoji sodišča ne utemeljuje pričakovanja, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja ne bo ponovil. Ker tožnik psihološko obravnavo in zdravljenje odvisnosti v zavodu odklanja, je neutemeljeno tudi njegovo sklicevanje na možnost pogojnega odpusta z nalogo zdravljenja in obiskovanja ustrezne psihološke posvetovalnice.
Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor neenakega obravnavanja. Sklicevanje na zadevo, v kateri naj bi bil (po navedbah tožnika) obsojenec pogojno odpuščen v nasprotju z zakonom, namreč ne narekuje enakega, torej napačnega, odločanja v drugih zadevah.
začasna premestitev zapornika - premestitveni razlog - odločanje po prostem preudarku
O premestitvi zapornika v drug zavod za prestajanje kazni zapora odloča direktor zavoda oz. generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu.
izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - za odločitev relevantne okoliščine - predkazenski postopek
Glede na zakonske določbe pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, in o katerem se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku v upravnem postopku, v katerem se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega. Tožnik se zato v pogledu procesnih garancij ne more uspešno sklicevati na določbe zakona (ZKP) in Ustave, ki se nanašajo na položaj obdolženca v kazenskem postopku.
Okoliščine, ki se upoštevajo pri odločanju o pogojnem odpustu, so v 88. členu KZ-1 navedene primeroma, zato tudi predkazenski postopek kot okoliščina, ki lahko prispeva k odločitvi, ni izključen. Kot relevantna okoliščina tudi ni izključen po določbah ZUP, po katerih se lahko pri odločanju upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so primerne za posamezno vrsto odločitve in med katere v konkretnem primeru, ko se ugotavlja verjetnost ponavljanja kaznivih dejanj, nedvomno sodi tudi (utemeljen) sum storitve kaznivega dejanja, kakršnega izkazuje zahtevana kazenska preiskava pred pristojnim sodiščem.
Podlaga za to, da se pri odločanju o pogojnem odpustu upoštevajo tudi odprti kazenski postopki, je v petem odstavku 88. člena KZ-1, ki kot enega od kriterijev pri odločanju izrecno navaja tudi morebitne kazenske postopke, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora. KZ-1 v tem delu ni v nasprotju s 27. členom Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv tistih kaznivih dejanj, glede katerih še tečejo postopki, temveč so odprti postopki bili uporabljeni le kot kriterij za odločanje o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 86, 87.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - skrajšani ugotovitveni postopek
Pravilno je stališče upravnega organa, da je tožnik v obeh svojih prošnjah za prekinitev prestajanja kazni navedel enako dejansko stanje v okviru istega razloga (to je po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1). Kakšnih drugih zdravstvenih razlogov tožnik v obravnavani prošnji ni navedel, niti ni predložil morebitnih dokazov (ustreznih listin). Ob takšnem dejanskem stanju, ki izhaja iz tožnikove prošnje, in ob tem, da po določbi prvega in tretjega odstavka 8. člena ZIKS-1 upravni organ v postopku prekinitve prestajanja kazni odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ter da mora upravičenec po določbi 86. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, prošnji za prekinitev prestajanja kazni priložiti dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni zapora prekinilo, pa je odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna in zakonita.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 105, 107, 108. KZ-1 člen 88. ZUS-1 člen 40, 40/3.
pogojni odpust - prosti preudarek - odločanje Komisije za pogojni odpust - skrajšani postopek
O pogojnem odpustu odloča Komisija za pogojni odpust v svojstvu kolektivnega upravnega organa, ki je na predpisan način sestavljena iz treh članov.
V konkretnem primeru ne gre za kazenski, temveč za upravni postopek, v katerem pristojni upravni organ odloča o prošnji tožnika za pogojni odpust na podlagi diskrecijskega pooblastila zakonodajalca za odločanje po prostem preudarku, torej ne gre za odločanje o (civilni) pravici tožnika, niti za kazenski postopek.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 85. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - sodno varstvo - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti izpodbijanega akta (o odstranitvi iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in namestitvi v poseben prostor), ki po oceni sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, zato jo je sodišče zavrglo.
ZIKS-1 člen 70, 81. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6.
premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe
Iz podatkov spisa ni jasno razvidno, ali je tožnik pritožbo vložil v zaprti kuverti ali na kak drug način, prav tako ni jasno, ali jo je izročil delavcu zavoda in če, kdaj, je pa razvidno, da jo je vložil v kuverti, na kateri je bil na sprednji strani naveden naslov drugostopenjskega organa, na drugi strani pa pošiljateljevo (tj. tožnikovo) ime in priimek. Razen poštnega žiga pošte pa na kuverti tudi ni nobenega drugega zaznamka. Sodišče zato ne more preizkusiti tožnikovega ugovora o zadrževanju pošte (ter posledično pravilnosti odločitve organa) in je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 8. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 127.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - kršitev milejšega režima prestajanja kazni zapora v času prostega izhoda - prosti preudarek - skrajšani postopek
Sodišče se strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja v času pogojnega odpusta ne bo ponovil. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretizirano ne ugovarja, je zato pravilna odločitev, da se prošnja za pogojni odpust zavrne.
Skladno z določbo tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 organi, pristojni za odločanje o pogojnem odpustu, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi, čeprav je izdana po prostem preudarku, ni dovolj obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
obsojenec - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Pravni predpisi ne določajo podrobnejših pogojev in kriterijev premeščanja obsojencev v zavode s strožjim režimom, kar pomeni, da gre pri odločitvi o premestitvi za prosti preudarek uradne osebe, ki o tem odloča.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 133. člena ZKP.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zdravstveno stanje obsojenca
Kot izhaja iz 88. člena KZ-1, zdravstveno stanje ni okoliščina, ki bi vplivala na pogojni odpust, saj je osebam, ki prestajajo kazen zapora, zdravstvena oskrba zagotovljena.