Tožnik je premestitev v drug zavod utemeljeval s potrebo po zagotavljanju psihiatričnega zdravljenja. Prvostopenjski organ je pridobil vsa predpisana mnenja, ki so bila negativna in so premestitvi nasprotovala, ker tožnik še ni izpolnil pogoja za pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti. Le ob izpolnjevanju tega pogoja bi bila mogoča premestitev v odprti oddelek. Pridobitev zunaj zavodskih ugodnosti namreč pomeni, da je mogoče predvideti, da obsojenec milejšega režima prestajanja kazni ne bi zlorabil.
razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nujni ukrep - ustno izrečen ukrep - izdaja pisne odločbe
O razporeditvi obsojenca je bilo odločeno dne 10. 6. 2013, odločba pa izdana 18. 6. 2013, zato je bil spoštovan osemdnevni rok za njeno izdajo in očitana kršitev pravil postopka ni podana. Pravilno je bilo presojeno, da se tožnika na podlagi določb 206. člena ZIKS-1 razvrsti v posebej varovan oddelek zavoda. Ni namreč nevaren za druge zgolj tisti obsojenec, ki uporablja fizično silo, temveč je za nevarnega šteti tudi obsojenca, ki s svojim vedenjem sproža nasilne reakcije ter na ta način ogroža (sebe in) druge.
S tem ko je sodišče tožbo zavrnilo, ni podlage za odločanje o tožnikovi zahtevi za odškodnino.
ZIKS-1 člen 206. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 211.
razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - nevarni obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je predstavljal nevarnost oziroma ogrožal druge soobsojence oziroma soobsojenca, zato je toženka ravnala pravilno, ko ga je (s soglasjem generalnega direktorja zavoda, kar potrjujejo podatki spisa) namestila na posebej varovan oddelek in mu o tem nato izdala odločbo.
premestitev obsojenca - pogoji za premestitev - predlog za premestitev - ogroženost obsojenca
Po presoji sodišča tožnik z navedbami o "maltretiranju", ki naj bi se dogajalo v preteklosti, ne more utemeljiti nezakonitosti odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za premestitev v drug zavod za prestajanje kazni. Pravilnost odločitve namreč ne temelji na ugotovitvi, da ni bilo težav s sojetniki, temveč na ugotovitvi, da težave, ki se v zvezi s sobivanjem tožnika z ostalimi sojetniki pojavljajo, ne morejo biti utemeljen razlog za premestitev, saj se v primeru morebitne ogroženosti tožniku lahko zagotovi varno prestajanje kazni v okviru "matičnega" zavoda.
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal.
Prosti preudarek je bil uporabljen v skladu z določili 88. člena KZ-1 ter temelji na zakonskih razlogih iz te določbe.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - neizkazanost razlogov za prekinitev
Tožnik v konkretni zadevi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev prestajanja kazni. Iz 82. člena ZIKS-1 izhaja, da lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni. Slednji so določeni v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1, med drugim je kot razlog v 3. točki 24. člena ZIKS-1 navedeno, da se sme obsojencu prekiniti prestajanje kazni zapora v primeru, da bi lahko opravil ali dokončal dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov. V konkretni zadevi tožnik razlogov po citirani zakonski določbi ni izkazal. Tožnik pa lahko na podlagi novih razlogov vloži nov zahtevek za prekinitev kazni, kar mu je pojasnil že drugostopenjski organ.
odobritev obiskov in drugih stikov - pooblaščenec obsojenca - ogrožanje reda ali varnosti v zavodu - prosti preudarek
Iz v postopku ugotovljenih okoliščin izhaja, da bi obiski oziroma drugi stiki tožnika s pooblaščencem lahko ogrozili red ali varnost v zavodu, zato je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi pravilna.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala pravno-relevantne okoliščine iz 5. odstavka 88. člena KZ-1 in sicer dejstvo, da je tožnik večkratni povratnik in da je storil kaznivo dejanje v času, ko je bila v teku preizkusna doba po pogojni obsodbi. Tožnik tem dejstvom v tožbi ne oporeka, ta dejstva pa se tudi ujemajo s podatki v poročilu o obnašanju tožnika Zavoda za prestajanje kazni zapora z dne 20. 11. 2014. To zadošča za zadržano presojo sodišča, da izpodbijani akt ni arbitraren oziroma, da je zakonit.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - skrajšani postopek
Ukrepi, kakršen je tudi izpodbijani, so po svoji vsebini take narave, da jih ni mogoče odlagati, zaradi česar se o njih odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke. Sporni ukrep namreč ne posega le v tožnikov pravni položaj, ampak se z njim zagotavlja tudi varstvo soobsojencev, ki upravičeno pričakujejo, da jih med prestajanjem zaporne kazni ne bo nihče ogrožal.
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 5, 5/2.
izvrševanje kazni zapora - posebej varovani oddelek - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - enostopenjski postopek
Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda; v ta oddelek razvršča nevarne obsojence upravnik zavoda s soglasjem direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O razvrstitvi obsojenca v posebej varovan oddelek se odloča po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločbo o razvrstitvi v posebej varovan oddelek ni dopustna, ker Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z izdajo predpisanega predhodnega soglasja sodeluje že pri sprejemu same odločitve.
ZIKS-1 člen 169, 170, 170/3, 199, 200. ZSV člen 54, 102.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - izvršitev ukrepa
Pristojni center za socialno delo je dolžan začeti izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 30-ih dneh od prejema odločbe, s katero je ukrep izrečen. Ker se je center za usposabljanje, delo in varstvo upiral izvršitvi navedenega vzgojnega ukrepa, je inšpektor utemeljeno izdal inšpekcijski ukrep, s katerim je tožnici naložil, naj poskrbi za namestitev mladoletnika.
ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/4, 25, 25/1, 25/5, 82, 82/1.
upravni postopek - prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - procesna legitimacija - zavrženje vloge - zdravstveni razlogi
V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIKS-1 lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni, tudi, da obsojenec zaradi hujše bolezni kazni ni zmožen prestajati. V zakonu ni določeno, da obsojenec, ki je na begu, takšne prošnje za prekinitev prestajanja kazni ne more vložiti oziroma da se v takšnem primeru njegova prošnja zavrže. Določbe o nedopustnosti vložitve prošnje za prekinitev prestajanja kazni zapora v času, ko je obsojenec na begu, oziroma o njenem zavrženju v takšnem primeru, v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij ni najti.
Prvostopenjski organ bi o tožnikovi vlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora moral odločiti po vsebini, ne pa skleniti, da prošnje sploh ne bo obravnaval in je zavreči.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
Pogoji za pogojni odpust so določeni v 88. členu KZ-1 in se nanašajo na dolžino prestane kazni zapora ter prognozo, da obsojenec ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višina izrečene kazni pa na odločitev o pogojnem odpustu nima vpliva, saj se višina kazni lahko izpodbija le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitev sodišča, s katero je bila kazen izrečena.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni pod posebnim režimom - pogoji za prestajanje kazni pod posebnim režimom - kumulativnost pogojev
Določba 12. člena ZIKS-1 navaja pogoje taksativno in kumulativno, kar pomeni, da jih mora obsojenec izpolnjevati, da mu direktor ZPK lahko dovoli prestajanje kazni pod posebnim režimom. Gre za poseben, ugodnejši režim izvrševanja kazenskih sankcij, pri čemer je v presoji direktorja ZPK, da dovoli obsojencem, ki izpolnjujejo vse kumulativno predpisane pogoje iz 12. člena ZIKS-1, prestajanje kazni pod režimom iz tega člena ZIKS-1.
Tožnik izpolnjuje tako pogoj glede obsodbe za lažja kazniva dejanja in tudi drugi pogoj, da je osebnostno urejen. Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali tonik izpolnjuje tudi tretji kumulativno predpisan pogoj iz 12. člena ZIKS-1, to je, da je bil v delovnem ali izobraževalnem razmerju pred pričetkom prestajanja kazni. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v času pred pričetkom prestajanja zaporne kazni ni bil obvezno, niti prostovoljno zavarovan, zato tretji kumulativno predpisan pogoj ni izpolnjen.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje (že) storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da oseba ne bo storila novega kaznivega dejanja.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - podaljšanje premestitve obsojenca - razlog za premestitev in podaljšanje premestitve - prosti preudarek
Organa sta pravilno ocenila in v zadostni meri obrazložila, da so razlogi za podaljšanje namestitve tožnika v bivalnih prostorih s strožjim režimom prestajanja kazni še vedno podani. Upravna organa sta pri odločanju pravilno uporabila tudi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in tudi odločila v okviru danega pooblastila.
Pogojni odpust prestajanja kazni zapora ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko udeležen tisti obsojenec, ki s svojem vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.