Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. To v obravnavanem primeru pomeni, da morajo biti okoliščine, pomembne za odločitev, razvidne iz opisa dejanskega stanja v obrazložitvi odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku, pa mora obrazložitev vsebovati tudi utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogoja iz petega oz. šestega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.
V obravnavani zadevi je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, pritožbeni postopek pa je še v teku, torej o pritožbi še ni bilo odločeno. To pomeni, da je bila tožba vložena prezgodaj, zato jo je sodišče zavrglo.
Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev v poseben prostor, ker je tožnik z vpitjem, kričanjem in žaljenjem soobsojencev in pravosodnih policistov huje oviral druge pri delu, počitku in razvedrilu.
Tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožnikovo splošno nezadovoljstvo z načinom prestajanja zaporne kazni, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno odločilne. Že drugostopenjski organ je pojasnil, da je šlo za začasen ukrep, da bi bil z zakonom določen čas trajanja tega ukrepa presežen (tj. do odločitve direktorja ali vodje oddelka zavoda, vendar ne več kot 12 ur) pa tožnik ne zatrjuje. Odreditev z zakonom predpisanega ukrepa sama po sebi ne pomeni mučenja in ponižujočega odnosa do zaprtih oseb, zgolj nestrinjanje z izrečenim ukrepom pa tudi ne zadošča za utemeljitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Brez popolne ugotovitve dejanskega stanja in obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1 ni mogoče zadostiti kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP.
Upravna organa sta imela v ugotovitvenem postopku dovolj podlage za odločitev. Ugotovila sta, da je za zdravstveno oskrbo tožnice, ki je noseča, tudi med prestajanjem zaporne kazni ustrezno poskrbljeno. Ker je tožnica v preteklosti že zlorabila prekinitev prestajanja zaporne kazni, je upravni organ tožničino prošnjo pravilno zavrnil.
pogojni odpust - za odločanje o pogojnem odpustu relevantne okoliščine - kazenski postopki zoper obsojenca - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri tej presoji se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti.
Iz upravnega spisa izhaja, da je imel tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe nedokončana dva kazenska postopka, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za pogojni odpust pravilno zavrnila na podlagi določbe petega odstavka 88. člena KZ-1.
Pri odločanju o prošnjah za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato je odločanje sodišča zadržano in presoja se le, ali odločitev prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka. Tako ima tožena stranka prosto polje presoje, kateremu kriteriju iz 88. člena KZ-1 bo dala prednost in ga bo v konkretnih okoliščinah štela za odločujočega.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 144/2, 144/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka je v zadevi odločala o nujnih ukrepih v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. Za take primere ZUP dopušča odločanje v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke in odločitev na podlagi zgolj verjetno izkazanih dejstev.
izročitev tujca - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - odločitev ministra za pravosodje - pogoji za izročitev - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Pristojno okrožno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika, ta sklep pa je nato potrdilo tudi višje sodišče, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za tožnikovo izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev toženka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve, in sicer če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožnik ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih toženka ne bi smela dovoliti izročitve.
predčasni odpust - pogoji za predčasni odpust - pravni interes za tožbo - že prestana kazen - zavrženje tožbe
Tožnik je bil po vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za predčasni odpust iz zapora zavrnjena, odpuščen iz zapora, zato ne izkazuje več pravnega interesa za rešitev zadeve. Glede na to je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pravilno odločila, da tožničin mož ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, saj je kršil hišni red s tem, da je imel neprimeren in žaljiv odnos do pedagoginje ter s tem, ko je v bivalne prostore zavoda vnesel USB modem za mobilni internet.
ZIKS-1 člen 74, 74/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadzorovani obiski za stekleno pregrado - varnost pri obiskih - skrajšani postopek
Iz uradnega zaznamka operativnega vodje z dne 20. 3. 2013 izhaja, da je bila tožniku dana možnost, da se je izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, čemur tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja. Tudi sicer trditev, da bi moral biti v zadevi izveden ugotovitveni postopek, temelji na nepravilnem stališču, da naj bi šlo za ukrep disciplinske narave.
obsojenec - pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust
Tožbeni ugovor, da v času prestajanja zaporne kazni tožnik ni storil novega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje že storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo storil novega kaznivega dejanja.
izvrševanje kazenskih sankcij - kazen zapora - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - upravni spor - redni upravni spor
V izpodbijani odločbi so obrazloženi razlogi iz tretjega odstavka 206. člena ZIKS-1, zaradi katerih je mogoče nevarne obsojence razvrstiti v posebej varovani oddelek, ker ogrožajo druge. V postopku je bilo tudi pridobljeno soglasje generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, tako da je toženka v celoti ravnala v skladu z omenjeno določbo ZIKS-1. Tožnik vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic. Takšen upravni spor je skladno s 4. členom ZUS-1 mogoč le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v obravnavanem primeru pa je zagotovljeno, in sicer v rednem upravnem sporu. Sodišče je zato tožnikovo tožbo obravnavalo kot izpodbojno tožbo po 2. členu ZUS-1.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prosti preudarek - odprt kazenski postopek
Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ima v teku še drugi kazenski postopek (v fazi pritožbenega postopka), zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da tožena stranka tega dejstva ne bi smela upoštevati, ker naj bi bilo to v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv kaznivega dejanja, glede katerega postopek še teče, pač pa je bil odprt postopek uporabljen le kot kriterij za odločanje tožene stranke o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je toženka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker je zaradi suma posedovanja nedovoljenih substanc kršil hišni red. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da gre za legalen nakup snovi, ki je v prosti prodaji in oporeka pravilni izvedbi disciplinskega postopka v zvezi s tem. Glede na to, da je bil tožnik obstojen zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanje prikrivanja, se sodišče strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanje v času pogojnega odpusta ne bo ponovil.
Upravni organ zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti in da ni predložil dokazila, da je oškodovanki povrnil s sodbo naložen znesek, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostil kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - hujša bolezen
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to hujša bolezen, zaradi katere tožnik ne bi bil zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Takšne zdravstvene ogroženosti pa ni mogoče izkazovati s sklicevanjem na strokovne članke, objavljene na svetovnem spletu ali s splošnim opisovanjem bolezni oziroma zdravstvenega stanja obsojenca.
obsojenec - odložitev izvršitve kazni zapora - rok za vložitev prošnje za odložitev izvršitve
Ker je po prvem odstavku 25. člena ZIKS-1 prošnjo za odložitev kazni zapora treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni, če nastane razlog pozneje, tudi po tem roku, vendar pred dnevom, preden se mora zglasiti na prestajanju kazni, tožnik pa je vložil prošnjo po poteku roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo prošnjo s sklepom zavrgel kot prepozno.