ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 540, 540/1.
pravica do izjave – rok za odgovor – zahtevnost vloge – preklic darila- huda nehvaležnost
Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.
Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.
ZPP člen 154, 163. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 19.
pravdni stroški – stroški potrebni za pravdo – uspeh v pravdi – stroški prihodov na obravnave – pripombe na izvedeniško mnenje – strošek kilometrine
Sodišče o povrnitvi stroškov odloči zgolj na določeno zahtevo stranke in ne samostojno.
Tožnik zaradi invalidnosti ne more potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, kar predstavlja opravičen razlog, ki omogoča povrnitev stroškov za vožnjo z osebnim avtomobilom.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
Tudi izraženo mnenje otroka se presoja v kontekstu varovanja njegovih koristi, ki se odražajo v napovedi njegovega uspešnega osebnostnega razvoja.
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze, razen tistih, za katere ugotovi, da niso pravno relevantni, ali jih stranka ni ustrezno substancirala. Odstop od tega pravila je dopusten, če sodišče ugotovi, da je dejstvo že dokazano, izjemoma pa tudi v primerih, ko sodišče argumentirano obrazloži, da dokaz, tudi če bi uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen1, 2. ZKolP člen 5. ZDR člen 49.
Določbe KPPN določajo ugodnejšo odmero letnega dopusta za tožnico kot določbe KPČIZKD in PKP. Glede na navedeno je v konkretnem primeru ob upoštevanju pogodbe o zaposlitvi, 49. člena ZDR in načela hierarhije kolektivnih pogodb (ki je določen s 5. členom ZKolP,) utemeljena uporaba KPPN.
zapuščinski postopek – dedne izjave – pritožbene novote
Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
prepozen odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – vračilo tožbe v popravo – umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka
Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
SPZ člen 11, 11/1, 92, 93. ZD člen 26, 27, 40, 106, 107, 126. OZ člen 538, 538/1.
lastninska pravica – vpis v zemljiški knjigi – ničnost izročilne pogodbe – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža
Pravna domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je izpodbojna, vendar je toženec s trditvami o ničnosti pravnega posla (izročilne pogodbe), na podlagi katerega je tožnica pridobila lastninsko pravico, ne more uspešno izpodbiti. Nestrinjanje dediča z izročilno pogodbo nima za posledico ničnosti te pogodbe, temveč se v primeru, da dedič uveljavlja pravico do nujnega deleža, in zapuščine ni, ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, izročeno premoženje šteje za darilo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
Tožnik v dejstveni podlagi tožbe navaja, da je tretji toženec (pritožnik) pridobil solastništvo šele 8. 9. 2011, zato s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine ne more uspeti. Tožba je zato v delu, v katerem uveljavlja od tretjega toženca plačilo uporabnine za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 10. 2011, neodpravljivo nesklepčna, kar na podlagi četrtega odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – ločeno življenje zakoncev – prenehanje zakonske skupnosti – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje domneve o enakih deležih – način uveljavljanja nadpolovičnega deleža – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Vložitev razvezne tožbe je trenutek, od katerega (kljub formalnemu trajanju zakonske zveze do pravnomočne odločitve o razvezi) ni več mogoče govoriti o pridobivanju skupnega premoženja.
Intimni zapis osebne želje lahko odraža nezadovoljstvo v partnerski zvezi oziroma razmišljanje o prekinitvi te zveze, ne predstavlja pa njenega dejanskega prenehanja. Da bi imela tak učinek, mora biti ta volja jasno izražena navzven.
Sočasno ljubezensko razmerje enega od zakoncev z nekim drugim partnerjem še ne povzroči prenehanja zakonske zveze z zakonskim partnerjem.
Dejstvo, da tožnik pojma zadoščenje (v smislu neke nadomestne zadovoljitve nepremoženjskega prikrajšanja) glede na svoje zdravstveno stanje ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo; pomembno je, da se zaveda svoje prikrajšanosti, kar pa je v obravnavanem primeru izkazano.