zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
prepozen odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – vračilo tožbe v popravo – umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka
Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.
določitev preživnine – zakonska dolžnost preživljanja - sposobnosti in zmožnosti staršev – dohodek – kredit
Podlaga za določitev finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca so dohodki, ki jih je prejemal v daljšem časovnem obdobju, medtem ko je bistvena sprememba v dohodkih lahko podlaga za kasnejše zvišanje oziroma znižanje preživnine.
Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo in se pri izračunu višine preživnine načeloma ne upoštevajo.
male avtorske pravice – avtorski honorar – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela.
Drži sicer pritožbena trditev tožene stranke, da je dokazovala, da dela, ki jih je predvajala, niso bila zajeta v repertoarjih tujih kolektivnih organizacij. Vendar, tudi če bi bilo to dejstvo izkazano, to ne dokazuje, da so se ti avtorji uveljavljanju avtorskih pravic odpovedali.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ker zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu OZ, ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni zastaralni rok.
Neprofitna najemnina ne predstavlja ustreznega načina za določitev višine odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ugotavljanje višine koristi po kriteriju neprofitne najemnine, ki je kot socialna kategorija v načelu nižja od tržne najemnine, v konkretnem primeru ni pravilno in pravično.
Pri zahtevku iz drugega odstavka 72. člena ZDen je relevantna višina koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec ob normalnem poteku dogodkov dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal ali z njo upravljal.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – vsebina predloga za izvršbo – identifikacijski podatki dolžnika – nepopoln predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo
Ne zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navede le pravilno EMŠO ali davčno številko, temveč mora navesti tako pravilno osebno ime in naslov prebivališča kot tudi pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Ti podatki se morajo skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077377
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/3, 285.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - sekundarni strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina - odmera višine odškodnine – materialno procesno vodstvo – zaslišanje izvedenca
Z zaslišanjem izvedenca je sodišče prve stopnje učinkovito odpravilo pomanjkljivosti, na katere je tožnik opozoril po prejemu izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
Da je strah pravno priznana škoda samo ob izpolnitvi predpostavk glede intenzivnosti in dolgotrajnosti, je tudi v sodni praksi zavzeto enotno stališče. Sekundarni strah je tisti strah, ki ga oškodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic škodnega dogodka in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev.
Tožnik v dejstveni podlagi tožbe navaja, da je tretji toženec (pritožnik) pridobil solastništvo šele 8. 9. 2011, zato s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine ne more uspeti. Tožba je zato v delu, v katerem uveljavlja od tretjega toženca plačilo uporabnine za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 10. 2011, neodpravljivo nesklepčna, kar na podlagi četrtega odstavka 318. člena ZPP narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
škoda zaradi izgubljenega preživljanja – denarna renta – prikrajšanje zaradi smrti moža/očeta – odškodninski zahtevek – izguba zaposlitve – razpravno načelo
Tožnici sta zatrjevali svoje prikrajšanje pri preživljanju le zaradi podpore, ki jima jo je pokojni zagotavljal iz svojih zaslužkov pri delodajalcu. Ker je sodišče ugotovilo, da bi usahnila z izbrisom delodajalca iz sodnega registra, ko bi pokojni izgubil zaposlitev, je tožbeni zahtevek za plačevanje rente po tem obdobju pravilno zavrnilo.
V tej zadevi se ni spremenil le tožbeni predlog in je tožnica namesto enega načina vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, zahtevala drugi način, ampak je takšni spremembi botrovala tudi sprememba trditvene podlage. Tožnica svojega zahtevka namreč ni več utemeljevala (zgolj) na podlagi motilnega ravnanja, s katerim sta toženki motili njeno posest 14. 10. 2007, ampak je temu dodala novo motilno ravnanje storjeno kasneje in na drugačen način in v zvezi s tem ravnanjem v 2. odstavku tožbenega predloga zahtevala sodno varstvo. Takšno procesno aktivnost pa je potrebno opredeliti kot spremembo tožbe.
odpoved pogodbe – odškodninska terjatev zaradi razveze pogodbe – prijava terjatve – rok – pravočasnost prijave terjatve
V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.
napotitev na pravdo – ugotavljanje zakonitih dedičev – zakoniti dedič – dediči kot nujni sosporniki – nujno sosporništvo – matična knjiga – podatki iz matične knjige
Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.
dodatni sklep o dedovanju – naknadno najdeno premoženje – obstoj nepremičnin – stranka v zapuščinskem postopku
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
OZ člen 131, 153, 965. ZDR člen 184. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1. ZVZD člen 5, 8.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – razbremenitev odškodninske odgovornosti – višja sila – naključje – pretrganje vzročne zveze – dokazno breme – razpravno načelo – varstvo pri delu
Zlom veje na drevesu pri pobiranju sadja, pri čemer se je tožnica poškodovala, ne predstavlja višje sile. Gre za naključje, ki bremeni toženo stranko (delodajalca).
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – policijsko delo – pravno priznana škoda – nevarna dejavnost
Delo policistke, ko mora vkleniti visokega moškega, ki je vinjen in se upira, sodi med nevarno dejavnost. Ker je povzročitelj s škodo ugriznil policistko v stegno in je zato imela štirinajst dni modrico in bolečine, ne gre za zanemarljivo škodo in je zato njena škoda pravnorelevantna.
procesne obresti – zakonske zamudne obresti – nesklepčnost – zmotna uporaba materialnega prava
Ker je mogoče od neplačanih obresti zamudne obresti zahtevati šele od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, tožnica pa je predlog za izvršbo vložila šele 9.2.2011, njen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane glavnice in zapadlih, a neplačanih obresti za čas od 5.2.2011 do 8.2.2011 ni utemeljen.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.