Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stroškov, ki bodo nastali; ta ocena je pomembna predvsem za oceno, ali stečajna masa zadošča za plačilo stroškov stečajnega postopka, ali pa je treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve upnikom, saj previsoki stroški ne bi opravičevali izvedbe stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov, ne pa poplačilu stroškov postopka.
Ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora, je izvedenka upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje.
ZPP člen 291. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
vrnitev zadeve v novo sojenje – glavna obravnava – izdelava sodbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Razveljavitev sodbe z vrnitvijo zadeve v novo sojenje pomeni vrnitev zadeve v fazo postopka po koncu glavne obravnave. V tej fazi pa ima sodišče pooblastilo, da že zaključeno glavno obravnavo znova odpre. Zato sodišče prve stopnje, ko je v sporu nadaljevalo z obravnavanjem zadeve v enaki sestavi senata, ni v ničemer bistveno kršilo postopkovnih določb.
Tožnica je v času bolniškega staleža odpotovala iz kraja svojega bivanja ter se udeležila poletnega tabora. Osebni zdravnik je tožnici v času bolniškega staleža odobril le prosto gibanje, pri čemer tožnica za odhod na navedeni poletni tabor ni imela izrecne odobritve osebnega zdravnika. Zaradi takšne kršitve je prišlo do porušenega zaupanja med strankama do te mere, da ni več mogoče nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki. Zato je izkazan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz določbe osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dokazne ocene – dogovor o ceni – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka nasprotuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, da iz ponudbe z dne 29.4.2009 ne izhaja dogovor o fiksni ceni naročenih del. S tem pa se izkaže, da tožena stranka ne uveljavlja pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-2, 52/2, 53, 53/1, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
V skladu z 2. alineo prvega odstavka 52. člena ZDR podan zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v primeru, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. V skladu s sodno prakso se zahteva, da se v takem primeru opredeli, na delo katerega začasno odsotnega delavca se nanaša pogodba o zaposlitvi za določen čas. Le izjemoma, če zaradi specifičnih pogojev ni mogoče določiti, katerega delavca se nadomešča, je lahko nadomeščanje vezano na delovno mesto in ne samo na posameznega delavca. Pri tem pa je bistveno, da delodajalec dokaže, da gre dejansko za nadomeščanje in da delovno razmerje za določen čas preneha ob vrnitvi delavca, ki je nadomeščen.
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas zgolj iz razloga pokrivanja sorazmerno dolge odsotnosti (šest mesečno obdobje) nedoločenega števila delavcev zaradi letnih dopustov je v nasprotju z namenom instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot izjeme od zaposlovanja za nedoločen čas. Vsakoletni izpad določenega števila delavcev zaradi letnih dopustov mora delodajalec ustrezno urediti z notranjo organizacijo. V konkretnem primeru ne gre za kakšne specifične pogoje, zaradi katerih ne bi bilo možno konkretno določiti, kateri delavci se dejansko nadomeščajo. Zato zakoniti razlogi za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, na katere se sklicuje tožena stranka, to je povečan obseg dela in nadomeščanje odsotnih delavcev, niso bili podani.
začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj – terjatev zavarovana z zastavno pravico – pravica do sodnega varstva – ugodnejši položaj za poplačilo upnikove terjatve
Po določbi 3. točke 231. člena ZFPPIPP je upravičen predlagatelj za začetek stečajnega postopka tudi upnik, ki verjetno izkaže v tej točki določene materialno pravne pogoje. Zakon ne določa, da se postopek osebnega stečaja lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, kar je primer v tem postopku. Ob povzeti zakonski ureditvi ni podlage, da bi se takemu upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve.
povečan obseg dela – nov plačni sistem - plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela
Vprašanje opravljanja dela v povečanem obsegu, višine dodatka ter načina izplačila je sedaj urejeno v 22.e členu ZSPJS. Na podlagi tega člena pa je bil med pravdnima strankama sklenjen Dogovor o dodatnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa. Dogovor je določal, da bo tožnik do dokončanja postopkov denacionalizacije v povečanem obsegu opravljal določene naloge. Postopke denacionalizacije in ostala opravila, določena v dogovoru, je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji iz dogovora, zato je tožena stranka svojo obvezo iz tega dogovora dolžna izpolniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa, ter svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Tožena stranka je dokazala, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in njegove naloge prerazporedila na delovni mesti vodja betonarne in voznega parka ter vodja lastne kontrole proizvodnje, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
Delodajalcu ni potrebno reagirati takoj, ko pride do slabšanja uspešnosti poslovanja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za podajo odpovedi je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
smrt dolžnika – prekinitev izvršilnega postopka – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo – nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi se postopek lahko nadaljeval le na predlog upnika, saj določbe 37. člena ZIZ ni mogoče razlagati drugače, kot da je njen namen prav v nadaljevanju postopka, prekinjenega zaradi smrti stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožnika pravilno seznanila z vsebino pisnega opozorila oziroma da mu je opozorilo vročila, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja -rok za odpoved - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je posledica, ki lahko zadene delavca zaradi kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja, neodvisno od tega, ali je od storitve kršitve do odpovedi morda prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi ali sklenitve povsem nove pogodbe.
procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – fakulteta – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravna subjektiviteta univerze in članic
Pri presoji procesne sposobnosti tožene stranke (fakulteta) je treba izhajati iz določbe 10. člena ZviŠ, ki ureja pravno sposobnost univerze in njenih članic, po kateri je univerza pravna oseba, njo pa sestavljajo članice univerze. Po določbi 12. člena Statuta Univerze je tožena stranka (fakulteta) redna članica Univerze. Vendar pa članica univerze nima pravne subjektivitete, saj nastopa v pravnem prometu v imenu in na račun univerze. Članica univerze skladno z določbo tretjega odstavka 29. člena Statuta lahko nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun samo pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena Statuta, ki pa ne določa sposobnosti samostojnega nastopanja v postopkih pred sodišči, zato tožena stranka (fakulteta) ne more biti pravdna stranka v tem sporu.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ukinitev delovnega mesta
Pri presoji, ali je delodajalec izpolnil obveznost iz tretjega odstavka 88. člena ZDR (delodajalec mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), so relevantne le možnosti, ki so obstajale v času odpovedi, ne pa tudi možnosti za zaposlitev, do katerih je eventualno prišlo kasneje.
Tožena stranka tožnici na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni bila dolžna ponuditi zaposlitve za določen čas v drugi PE. Za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR se šteje le zaposlitev za nedoločen čas, ne pa tudi zaposlitev za določen čas.
Možnost ponudbe dela preko s.p.-ja, pa čeprav za daljši čas, kot le za tri mesece, ni ustrezna ponudba zaposlitve za nedoločen čas v smislu določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.