razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.
motenje posesti - protipravnost motenja - odstranitev ograje na meji med nepremičninama - tehtanje pravic - močnejša pravica - nesporno dejstvo - protispisnost - vsebina tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodninski zahtevek v motenjski pravdi
Ne glede na pravilo, da v sporih zaradi motenja posesti ni dopustno ugotavljanje pravice do posesti, torej tudi lastninske pravice, je odločitev v konkretnem primeru odvisna ravno od tega dejstva. Če je bil lastnik podrte ograje tožnik, je treba pri presoji protipravnosti toženčevega ravnanja tehtati tožnikovo (lastninsko) pravico in pravico toženca (na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja).
Ker materiala stare ograje ni več, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Zahtevek za postavitev nove ograje ima tako odškodninsko naravo, uveljavljanje takšnih zahtevkov pa v sporu zaradi motenja posesti ni dovoljeno.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
Izvedba dokaza z zaslišanjem priče ni bila potrebna, ker je pritožnik imel možnost, da poda substancirane navedbe o obstoju dolga, pa tega – kljub temu, da je tožnica opozorila na neprepričljivost njegovih trditev – ni storil.
Ob ugotovitvi, da je nepremičnina že obremenjena s pogodbeno prepovedjo odtujitve in obremenitve, ni verjetno, da bi drugotožencu z izdajo začasne odredbe nastala več kot neznatna škoda.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije - odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava države, v kateri je bila kršena pravica
Pravilnik o javni priobčitvi glasnbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Dokazno breme, da so se avtorji tuje glasbe, ki jo tožena stranka predvaja v svojih poslovalnicah, odpovedali nadomestilu, je na toženi stranki, ki to zatrjuje. Dejstvo, da tuje organizacije za predvajanje glasbe nadomestila ne zahtevajo, takšnega zaključka še ne omogočajo.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela, ampak je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da gre za avtorska dela, ki jih v svojem repertoarju na podlagi recipročnih sporazumov tožeča stranka varuje, zato se plačilu avtorskega honorarja tožena stranka kljub številnim ugovorom in nasprotnim trditvam ne more izogniti.
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife – veljavnost pravilnika – excepcio illegalis – civilna kazen
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika iz leta 06 zavrnilo sklicujoč se na excepcio illegalis. Pravilnik 06 namreč ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti. S tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
odvzem pravice do stikov – sum spolne zlorabe – izvedensko mnenje – dokazna ocena – določitev stikov s sodno poravnavo – ponovno določeni stiki v sodbi
Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s terjatvijo – ustrezno sredstvo zavarovanja
Prepoved razpolaganja s terjatvijo, ki jo bo imel upnik v izvršilnem postopku iz naslova preostanka kupnine od prodane nepremičnine, na način, da se izvršilnemu sodišču naloži zadržanje izplačila kupnine, ne predstavlja ustreznega sredstva zavarovanja. Takšna prepoved razpolaganja pride v poštev šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi kupnine in ne pred tem, poleg tega se sodišču ne more naložiti, da ne bi ravnalo v skladu z zakonom.