odškodninska odgovornost države – presoja sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države – posredni oškodovanec – zunanji izvor nepremoženjske škode
Pri presoji sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države, je potrebno izhajati iz narave njegovega dela. Zanjo je značilna prosta dokazna presoja in neodvisnost sodnika pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na ustavo in zakon. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja zato ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Država ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava v sodnem postopku znotraj meja danih pooblastil.
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter posega v osebnostno pravico do družinskega življenja kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že iz razloga, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode ti. posredni oškodovanec oziroma ne uveljavlja nepremoženjske škode "lastnega izvora", ampak "zunanjega izvora". Tako škodno dejstvo je še upoštevni vzrok zatrjevane škode le pod predpostavkami iz 180. člena OZ.
odvzem pravice do stikov – sum spolne zlorabe – izvedensko mnenje – dokazna ocena – določitev stikov s sodno poravnavo – ponovno določeni stiki v sodbi
Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.
vročanje – dokazno breme – vrnitev v prejšnje stanje – očitno neutemeljen predlog
Tudi, če bi držale navedbe tožene stranke, da je bila tožba dejansko vročena njeni materi, tožena stranka s predlaganimi dokazi ni uspela dokazati, da je pisanje prejela šele 24. 2. 2011 in ne 22. 2. 2011.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost razsojanja – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – dokazna stiska – dokazni standard – izvedensko mnenje – dokazna ocena – obličnost
Dokazovanje dejstva, da zapustnik v času sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je sicer res težavno, saj osebe ni mogoče pregledati. Vendar je njegovo duševno stanje mogoče ugotoviti na podlagi posrednih dokazov (zdravstvena dokumentacija, izpovedi prič, ki so bile v stiku z zapustnikom). Zato ni utemeljenih razlogov za zniževanje dokaznega standarda, ki je potreben za meritorno odločanje.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.
ODZ paragraf 1460-1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 217, 217/2.
stvarna služnost - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - prenehanje služnosti - zahtevek na prenehanje služnosti - sprememba prevoznega sredstva
Služnost vožnje za potrebe kmetijskih del obsega tudi vožnjo traktorja, čeprav je tožnik v priposestvovalnem obdobju ali delu priposestvovalnega obdobja služnost izvrševal s konjsko vprego, saj se z razvojem prevozna sredstva spreminjajo.
Toženec v primeru zatrjevanja nepotrebnosti poti ne more doseči prenehanja služnosti z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oz. ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost – višina odškodnine
Pravica do denarne odškodnine na podlagi 181. člena OZ ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so se te pojavila v posebej izraziti obliki.
Zidanje odškodninskih zahtevkov ni dovoljeno. Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej ob hkratni odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.
spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
poseg v čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev - namen zaničevanja
Kljub temu, da so določeni izrazi, ki jih je toženec uporabil v spornem zapisu, objektivno žaljivi, niso bili podani z namenom zaničevanja. Šlo je namreč za kritiko razmer v delovanju lovske družine, katerega glavni namen je bilo opozorilo upravnemu odboru, da so s strani predsednika podane določene kršitve pravil delovanja, ki bi lahko vodile v ustrezne disciplinske postopke. S samo kritiko se je tako seznanil manjši krog ljudi, ki so bili v skladu s pravili lovske družine celo naslovniki takšnih pobud.
Izvedba dokaza z zaslišanjem priče ni bila potrebna, ker je pritožnik imel možnost, da poda substancirane navedbe o obstoju dolga, pa tega – kljub temu, da je tožnica opozorila na neprepričljivost njegovih trditev – ni storil.
Ob ugotovitvi, da je nepremičnina že obremenjena s pogodbeno prepovedjo odtujitve in obremenitve, ni verjetno, da bi drugotožencu z izdajo začasne odredbe nastala več kot neznatna škoda.
V sporu zaradi nedopustnosti izvršbe je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma na območju katerega je sodišče, ki vodi tak postopek.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.